Sanskrt uvod
Avtor: Igor Pirnovar

Uvod
Šokantno Brahmani in stari Grki so postavili temelje sodobnega jezikoslovja

IE teorije neprimerne za Indijce

Kozmetični popravki IE teorij
Indo-arijska migracija

Problem IE teorij

Lista IE jezikov

Paleo-Balkan languages

Kronologija Indske civilizacije iz Wiki

 


 

Uvod -- Eden od nepričakovanih rezultatov evropske kolonialistične politike na začetku 19. stol. je bilo odkritje izredno bogatega bronastodobnega literarnega sporočila v do takrat med akademiki praktično nepoznanem jeziku imenovanim sanskrt. Takrat šokantno spoznanje, o povezavi evropskih jezikov s tem azijskim starodavnim jezikom, skupaj s prej omenjenim literarnim sporočilom imenovanim Rig Vede, je bilo odgovorno za nastanek indoevropskih (IE) teorij in še bolj pomembno za postopek nastajanja »abstraktnega« IE jezika. To je tudi razlog, da sanskrt, v odvisnosti od evropskih zgodovine, družboslovja in jezikoslovja, med vsemi starodavnimi jeziki, še vedno zavzema zelo pomembno prvo mesto, kljub temu, da to nekateri v senci izumljenega IE jezika danes skušajo mrzlično zanikati.

Ko govorimo o abstraktnem IE jeziku se moramo zavedati, da gre zgolj za akademsko konstrukcijo, ki še vedno ni prerasla svojih eksperimentalnih okvirov ter, da za njo nikoli ni bilo prave znanstvene podlage. Seveda bi nam prav nasprotno radi dopovedali znanstveno resno prikrajšani jezikoslovci, ki se radi sklicujejo na tisoče strani materiala zbranega s pomočjo primerjanja besed različnih evropskih in azijskih jezikov opirajočih se na za lase privlečena fonetična in abstraktna slovnična pravila, ki izvirajo iz zmotnih lingvističnih teorij pionirjev jezikoslovja in, katerih znanstvene podlage nihče nikoli ni bil sposoben dokazati. Na žalost pa tudi sodobna evropska lingvistika stoji na tej majavi podlagi, katere temelje so postavili prav indijski (brahmanski) in antični grški pionirji jezikoslovja.

S tem v zvezi, naj še enkrat poudarim, da je v času nastanka IE teorij jezikoslovje bilo še na zelo primitivni razvojni stopnji in, da še do danes ni doseglo akademskih normativov, ki že več kot 200 let vladajo naravoslovnim vedam. Uporaba izumljenih, poljubno raztegljivih in ohlapnih kategorij »PIE, PIAE, IAE, IIE, ...« poenostavljenega IE jezika namesto konkretnih jezikov pri utemeljevanju jezikovnih argumentov, samo potrjuje splošno akademsko jezikoslovno revščino. Poleg tega, da se sodobni jezikoslovci še vedno niso zavedli prej omenjenih zmotnih jezikoslovnih izhodišč pred-antičnih Brahmanov kot tudi ne antičnih Grkov, so eden od glavnih razlogov za to stanje tudi same IE teorije, katerih nastanek so sodeč po današnjih znanstvenih kriterijih sprožili popolnoma zgrešeni ideološko namesto znanstveno motivirani impulzi.

V svoji prvi inkarnaciji namreč, so IE teorije predstavljale poizkus znanstveno utemeljiti superiornost zahodnoevropske družbene organizacije nad tistimi, ki so jih odkrivali v kolonijah. V ta namen so hoteli uporabiti znanstveno dosti manj striktne družboslovne vede, kot sta zgodovina in družboslovje, kamor pa so takrat zaradi nezavidljivo slabega razumevanja jezikovnih teorij priključili že po naravi dosti bolj empirično lingvistično znanost in jo v senci kvazi-znanstvenega družboslovja tako tudi popolnoma iznakazili, posledice česar v jezikoslovju še danes boleče čutimo. To je danes še bolj opazno, saj ločnice med vsemi znanstvenimi panogami vedno hitreje izginjajo in s tem tudi delitev na empirične in družboslovne vede postaja vedno manj smiselna. Radikalna nova tolmačenja zgodovine in jezikoslovja so izvrsten dokaz, da stari akademski modeli doživljajo še do nedavnega nepojmljive spremembe. V tem konfliktu med starimi in novimi idejami so v središču boja za resnico o naši davni preteklosti razlage evropsko -indijskega kontakta in seveda tudi v veliki meri nekoristni modeli abstraktnega skupnega IE jezika, pri čemer pa tudi vedno bolj prihaja do izraza nevzdržno nizka akademska raven zahodnega jezikoslovja.

Šokantno Brahmani in stari Grki so postavili temelje sodobnega jezikoslovja


Tukaj se ne bom ukvarjal s pomanjkljivostmi IE jezika iz dveh razlogov. (1) Prvi je, ker govorimo o sanskrtu in enormnem literarnem sporočilu v tem jeziku, (2) drugi pa je napačno tolmačenje IE jezika, kot nečesa, čeprav abstraktnega, vendarle definitivnega in dokončnega. To zadnje kljub vsemu zasluži dodatno pojasnilo. Predvsem ni res, da gre za nek končni izdelek. Kljub vsemu pa veliko storjenega na tem področju trenutno ne gre zavreči. Toda potrebno je poudariti, da smo se pri iskanju izvora evropskih jezikov do slej komaj dotaknili prve od več stopničk ustvarjalnega oz. raziskovalnega procesa. V tehničnem žargonu bi rekli, da smo začeli eno od prvih številnih iteracij rafinacije analize, preden bo mogoče začeti sploh kaj graditi in končno implementirati. Od konca prve polovice prejšnjega stoletja pa do danes je nastalo na tisoče strani dokumentacije o hipotetičnem IE jeziku, na katere se sklicuje večina »strokovnjakov« pri svojem »izumljanju po potrebi« vedno novih jezikoslovnih »dokazov« in »dejstev«. Ob tem se bom še nekajkrat ustavil na drugih mestih. Sedaj pa se vrnimo k temi tega članka, torej k dejstvom bolj direktno povezanimi s sanskrtom in z literarnim zakladom zapisanim v tem jeziku.

Vsi se najbrž zavedamo, da je sanskrt bil pred-antični jezik, ki je ohranil dokaze o še vedno ne dovolj jasnem prvotnem kontaktu Indijcev z Evropejci. Manj je verjetno znanega o najstarejšem in bogatem vedskem literarnem izročilu v tem jeziku. Ni presenetljivo, da vsebine sporočila tudi v času nastanka IE teorije niso spregledali. Sklepajoč po takratnem stanju jezikoslovja, je vsebina tega sporočila verjetno bila še pomembnejša kot jezik sam. Toda tudi v sociološkem ali ideološkem pogledu nam takratni evropski akademiki ne morejo biti ravno za vzgled in pričakovati je, da se bo to na nek način odražalo v takrat nastalih teorijah. Vsa pozornost takrat je bila obrnjena v smeri izdelave modelov izvora indoevropskih narodov in shem njihovih jezikovnih družin na osnovi katerih so skonstruirali tudi družinsko drevo indoevropskih narodov, kot tudi modele njihovih kultur in mitologij. Kljub temu, da so vsi ti modeli akademske konstrukcije, že več kot 200 let predstavljajo izhodišča in orodja pri zgodovinskih, jezikoslovnih in etničnih raziskavah. Kot taki so bili splošno sprejeti skoraj brez izjem med vsemi svetovnimi, predvsem pa med evropskimi in ameriškimi akademiki. Vendar pa imajo IE teorije tudi veliko nasprotnikov, od katerih vedno bolj glasni postajajo prav nekateri indijski in pakistanski akademiki.

Da so IE teorije postale neko splošno sprejemljivo merilo, potrjuje tudi dejstvo, da se jih poslužujejo vsi tako pristaši kot disidenti. Azijski primeri nasprotovanja tem teorijam so tipični, saj jim nihče direktno ne oporeka, ampak jih samo (zlo)uporablja sebi v prid. Prav tako je s slovanskimi akademiki, vendar pa so IE teorije med slavisti, slovanskimi zgodovinarji in etnologi veliko manj testirane in izzivane kot med azijskimi strokovnjaki, katerim je s svojimi interpretacijami uspelo argumente o izvoru Arijcev obrniti na glavo, predvsem pa rehabilitirati kulturno raven indijskih domorodcev v škodo sedaj barbarskim Arijcem. O tem tukaj ne bi zgubljal besed. Nekaj več o indijski perspektivi pa lahko preberete v okencu tukaj spodaj.

IE teorije neprimerne za Indijce


Kot smo videli so akademiki dejansko spoznali sanskrt in Rig-Vedske tekste šele v 19. stoletju. Tudi jezikovnih sorodnosti med Evropo in Indijo so se zavedli šele v tem času. Takrat so sicer ta nova spoznanja povzročila silni razcvet novih teorij o naši preteklosti, vendar pa se od nastanka IE teorij naprej zelo dolgo ni dosti spremenilo na tem področju. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja pa je končno le postalo jasno, da bo potrebno na novo ovrednotiti naša prvotna tolmačenja Vedske literature ter jih v luči sodobnih znanosti uskladiti s sedaj dosti bolj jasnimi predstavami pradavnine in verjetno tudi prevetriti IE teorije.

 

Kozmetični popravki IE teorij -- Kljub temu, da je takratno »evropsko odkritje sanskrta in vedske literature« bilo zelo pomembno in je preko noči sprožilo dvig nacionalne samozavesti vseh evropskih narodov, celo tistih, ki so jim v zadnjih 2000 letih dopovedali, da so brez preteklosti in zgodovine, pa je moralo preteči še skoraj 200 let, da bi se v času demokratičnega prebujanja in emancipacije nekaterih politično doraščajočih narodov srednje Evrope najprej zavedli nevzdržnosti IE akademskih modelov posamezniki, ki so v škodo »teoriji priseljevanja narodov« in pod vplivom »Teorije paleolitske kontinuitete« (TPK) postali zagovorniki »avtohtonističnih gibanj«.

Teorija paleolitske kontinuitete (TPK/PCT), ki jo zagovarja mlajša skupina svetovno znanih raziskovalcev in strokovnjakov - zgodovinarjev, arheologov in jezikoslovcev, kateri trdijo, da je večina Evropskih jezikovnih skupin, na področju Evrope prisotna že vsaj od paleolitika, je nastala kot posledica sodobnih genetskih raziskav. Tukaj bomo spoznali, da (TPK) neodvisno podpira tudi jezikoslovje, seveda ne v okviru namišljenih IE teorij.

Še nekaj več kot desetletje pa je moralo preteči, da so s pomočjo sodobne informacijske revolucije ta odkritja postala dostopnejša širši javnosti. To prebujenje javnega mnenja je odjeknilo predvsem v Aziji, kar je povzročilo, da se je prebudili tudi njihov akademski svet. Na žalost pa so pred tem v preteklih 200 letih zahodni akademiki, ki so do sredine druge polovice prejšnjega stoletja na tihem še naprej podpirali zastarele na rasistično ideologijo opirajoče se IE teorije in na njih nemoteno gradili svojo lažno zgodovinsko in lingvistično sliko dosegli, da je sodobni akademski svet vendarle sprejel po II. vojni polepšane, »sterilizirane in abstrahirane« IE teorije kot tudi na njih opirajoče se raziskovalne metode, od katerih ne prve in ne druge niso prav nič manj nevzdržne kot so bile na začetku ob svojem nastanku.

Kdor je pokukal v zgornje okence (IE teorije neprimerne za Indijce), je verjetno videl povezavo na dr. Frawleyev članek "". Iz vsega povedanega lahko vidimo, da se v glavnem z njim strinjam. Toda naj ga še enkrat uporabim za primer, na katerem lahko vidimo, da današnji do Indijcev naklonjeni znanstveniki, niso nič boljši od svojih evropskih kolegov iz 19. stol. pri svojih tolmačenjih etno-lingvističnih relacij od pradavnine do danes.

Pradomovina Indo-irancev  (kliknite za povečano)
Pradomovina
»hipotetičnih«
Indo-irancev

About this time in history the similarities betweeen Indo-European languages also became evident. Sanskrit and the languages of north India were found to be relatives of the languages of Europe, while the Dravidian languages of south India were found to be another language family.

By the racial theory, Europeans natuarally felt that the original speakers of any root Indo-European language must have been 'white', as they were not prepared to recognize that their languages could have been derived from the darker-skinned Hindus.

As all Hindus were dark compared to the Europeans, it was assumed that the original white Indo-European invadors of India must have been assimilated by the dark indigenous population, though they left their mark more on north India where people have a lighter complexion.

Med tem, ko se s to izjavo na splošno lahko mirno strinjam, pa iz znanstvenega stališča ne pove ničesar. Lahko bi celo rekel, da je v resnici lahko namenoma zavajajoča. Ni namreč jasno, ali sta v preteklosti na področju današnje Indije obstajali dve jezikovni in etnični skupnosti ali ne. Ob branju zgornjega navedka dobim občutek, da se v imenu obsodbe evropskega nacionalističnega divjanja, ki je vodilo k II. svetovni vojni, dr. Frawley trudi brez vsakršnih dokazov ustvariti nek skupni »proto-IEA« (indo-evropski-arijski) jezik. V resnici nimam nič proti takemu jeziku, le tega ne morem odobravati, da svojega sklepanja dr. Frawley z ničemer ne utemelji. No, dr. Frawleyu tukaj lahko morda celo oprostimo, saj njegov namen ni teoretizirati o jezikoslovju, vendar pa izjave »strokovnjakov« - jezikoslovcev in zgodovinarjev niso nič jasnejše ali na kakršen koli način boljše. Na površju sicer zgleda, da se stvari izboljšujejo. Tako v duhu korekcij napak iz preteklosti danes lahko beremo tudi bolj optimistične izjave kot je recimo naslednja (iz vsebine originalnega članka o Indo-arijski migraciji) :
In the later 20th century, ideas were refined, and migration and acculturation were seen as the methods whereby Indo-Aryans spread into northwest India around 1500 BC. These changes were thought to be in line with changes in thinking about language transfer in general, such as the migration of the Greeks into Greece (between 2100 and 1600 BC), or the Indo-Europeanization of Western Europe (between 2200 and 1300 BC).

Ne za Grke in ne za Arijce ni jasno od kod prihajajo, le kam so prišli zagovorniki preseljevanj narodov vselej vedo!

Take in podobne izjave podpirajo »rafinirane« teze o Indo-arijski migraciji, ki so malo bolj na široko obdelane, vendar pa subtantivno prav tako prazne kot ona v zadnjem zgornjem odstavku (v angleščini) ali pa prejšnja dr. Frawleyeva izjava. Pred vsem pa poleg tega, da sedaj nekatera gibanja potekajo v nasprotni in manj definirani smeri kot prej, ne gre za nič drugega kot za premetavanje besed in ponavljanje vseh starih nedokazanih trditev. Sedaj manj jasna smer migracij abstraktnih etnij in jezikov praktično ne spremeni ničesar v jezikoslovnem ali pa zgodovinskem pogledu.

 

Indo-arijska migracija -- Po vakuumu, ki je nastal po sesutju IE teorij o Arijski migraciji, se je prenesla otročja politična igra o izvoru Arijcev na Azijski kontinent. Motivacije za potvarjanja in laganja so tako politične kot religiozne narave. Na eni strani imamo Pakistance, kjer so vsi arheološki ostanki velikih mest »Indske civilizacije« Harappa, Megraph in Mohenjo-Daro, na drugi pa Indijce, ki si lastijo sanskrt in seveda avtoriteto nad vedsko literaturo. Igrica je tako očitno otročja, da v dobi elektronike, ni mogoče na enostavni način brez primerjanja in verificiranja zemljevidov, ki jih objavljajo tako eni kot drugi strani v svojih interpretacijah in verzijah preteklosti dobiti prave predstave, kje v odnosu na današnje meje so ta arheološka najdišča. Seveda na isti način razlagajo tudi zgodovino in rigvedski jezik. Tako v indijskih razlagah beremo, da so v prej omenjenih mestih »Indske civilizacije« že dolgo pred prihodom Arijcev, govorili darvidski jezik, pri čemer pa svoje nerazumevanje rigvedskega sanskrta razlagajo z neko nedefinirano jezikovno mešanico jezika evropskih prišlekov z malo poznanim »avstralsko-azijskim« jezikom, ki naj bi po vrhu vsega bil mešanica »vietnamščine« in »kmerskega« jezika. Na drugi strani pa spet Pakistanci motovilijo z nekimi »Indo-Arijci«, in skušajo ohraniti spomin na lažno »Arijsko invazijo«, ki naj bi iz njihovega teritorija izrinila »Elamo-Darvidce«, v isti sapi pa vidijo velike migracije izza obronkov gorovja Zagros, etnično-jezikovne veje mitanskih in kurdskih prednikov, ter celo zatrjujejo, da so njihovi tj. paštunski predniki bili semitskega porekla. Seveda v to Azijsko zmešnjavo se vtikajo tudi Iranci, ki pa kot »izobčenci« iz sodobne družbe tudi nočejo sodelovati z akademiki, katere po njihovem »kontrolira« zahod, imajo pa seveda celo vrsto lastnih idej o svojem Arijskem izvoru. No, če bi upoštevali, da je v resnici do IE kontakta prišlo tisočletja prej, vse te azijske otročarije, ki so na moč podobne bivšim evropskim, ki so nam končno dale Hitlerja, postanejo popolnoma brezpredmetne. Tako pa jih tudi tretiramo mi tukaj, kljub vsemu pa jih moramo vključiti, ker jih na tihem podpira celo zahodni akademski aparat in na ta način vzdržuje zmedo ter zavira resne in nekompromitirane raziskave na tem področju.


Tipično za vse na IE teorijah sloneče izjave je, da končajo v nekih hipotetičnih abstrakcijah, kot so v zgornjem navedku »hipotetični Proto-Indo-Iranci, iz 3. tisočletja pred n. š. in, ki naj bi živeli v nekem "arheološkem kontekstu Andronova"«? Poleg tega, da sem v zgornjem okencu prikladno spravil nekaj koristnih povezav na spletne strani pristašev tradicionalnih interpretacij zgodovine in jezikoslovja, pa želim te povezave izrabiti še za to, da vidimo kako tudi ob branju izjav »IE strokovnjakov« večinoma naletimo na prazno besedičenje dvoumja in nejasnosti. Na eni strani lahko zaključimo, da sedaj strokovnjaki verjamejo, v azijsko pradomovino Arijcev, na drugi strani, da jim ni jasno od kod so prišli medtem, ko pa nihče ne upa in ne zna razložiti evropskih jezikovnih usedlin v Aziji, kaj šele pojasniti, kako jih spraviti na evropska tla, v istem času pa jih v Indiji odtujiti od tamkajšnjega jezikovnega in etničnega okolja.

 

Problem IE teorij -- Očitno je, da nam IE teorije niso pomagale do razumevanja izvora evropskih narodov in njihovih jezikov, kot tudi nam v prav ničemer niso pojasnile evropsko indijskega kontakta. Tudi spreminjanja tolmačenja Rig-Vedske literature, v luči kasnejših odkritij kot je Civilizacija doline Inda ni poleg prej omenjenih kozmetičnih sprememb smeri gibanja Arijcev prineslo nič bistveno novega. Še bolj pa smo lahko razočarani nad jezikoslovci, ki jim v več kot dveh stoletjih ni uspelo pravilno oceniti in analizirati sanskrta, čeprav ima eno od najbolj obsežnih in najbogatejših literarnih zapuščin kot katerikoli drugi jezik tako zavidljive starosti. Naše razočaranje je še toliko večje, ker so jezikoslovci v svojih prvotnih analizah v sanskrtu spregledali ali pa zamolčali od vseh evropskih jezikov najbolj reprezentativne slovanske jezikovne odtise in jih zasenčili s skoraj deset krat manjšim skupnim odtisom vseh zahodnoevropskih jezikov vključno z grškim in latinskim.

Upoštevajoč pravkar omenjena izpuščanja in ignoriranje najbolj reprezentativnega slovanskega odtisa v sanskrtu in dejstvo, da se na ta starodavni jezik in literarno izročilo opira celotna struktura EI teorij, ki so jo po današnjih znanstvenih normativih zgradili znanstveniki v manj kot idealnih okoliščinah ter, da kljub temu nikoli ni bilo nobenega interesa na novo preveriti nekdanja spoznanja in zaključke na katerih so zgradili IE teorije, le tem niti IE znanstvenikom ni več mogoče zaupati.

Ker temelje naše teorije predstavljajo sanskrt, starodavna indijska literatura in drugi teksti zapisani v tem jeziku potem je upravičeno pričakovati, da izvor problema lahko tiči tudi v našem poznavanju ali pa tolmačenju tega materiala. Takrat, ko so IE teorije nastale smo o vsebini tekstov v sanskrtu kot tudi o tem jeziku samem vedeli še manj kot danes. Tudi iz stališča drugih znanstvenih disciplin, predvsem zgodovine, genetike in še posebej jezikoslovja smo v tem času odkrili množico novih parametrov in argumentov, ki jih je potrebno upoštevati. Nova odkritja evropskih, malo-azijskih in paleo-evropskih-jezikov, pisav ter kultur z Bližnjega vzhoda kar kliče po reviziji zastarelih in preživetih IE teorij. V duhu novosti, ki so velikokrat direktno povezane ali pa so vsaj vezni element med sanskrtom ter pred-antičnim in antičnim svetom bi se bilo zelo koristno ponovno in bolj temeljito kot doslej lotiti tega starodavnega indijskega jezikoslovnega in literarnega bisera.

Začnimo z jeziki, ki so jih naši tekmeci in privrženci IE teorij identificirali za IE jezike.

 

Lista IE jezikov -- Tukaj navajam listo jezikov, ki jih je uradna znanost sprejela kot Indoevropsko družino jezikov. Kdor je že kaj pobrskal po mojem spletu, mogoče že razume, zakaj je to vse to za lase privlečeno zavajanje ne le javnosti ampak tudi večine akademskega sveta. Indoevropejci v resnici ne obstajajo. Kdor se s tem še ni seznanil, naj pogleda v članek . Sicer pa, ker je teza o Indoevropejcih, torej tudi njihovih jezikih, uradno znanstveno stališče in ga zato tudi vključujem na mojih straneh. V resnici mi gre le za pregledno tabelo, iz katere lahko hitro skočimo v povezave na mreži, kjer nam na IE način, da sem malo sarkastičen, razlagajo svoje IE neumnosti cenjeni IE strokovnjaki.

To okence nisem vključil zaradi teksta v njem ampak zaradi povezav, ki jih najdete v tabeli na desni strani.


 

Paleo-Balkan languages -- Naj namesto z razlagami kaj naj bi Paleo-balkanski jeziki bili začnem s tem kar niso, ker je to za njih bolj značilno kot to kar naj bi bili. Prepričan sem namreč, da so ti jeziki večinoma le plod domišljije ne pa zgodovinske ali pa lingvistične stvarnosti. Jezikoslovci so toliko časa in tako zanemarljivo tolmačili zahodnoevropske jezike, ki naj bi vsi sloneli na grškem in latinskem jeziku, da so ob prebujanju redkih slavistov, ki začenjajo dvigovati glavo in sramežljivo spraševati zakaj so naši jeziki bolj podobni grščini in latinščini kot smo vsi verjeli, bili prisiljeni ustvariti nek Slovanom bližji jezikovni konstrukt, ki ga zelo smiselno in s stališča jezikoslovja skoraj morajo imenovati Paleo-balkanski jeziki, kateri pa zaradi naravne vztrajnosti ustaljenih in povsem zgrešeno osnovanih akademskih jezikovnih modelov ne more in ne more prebiti »indoevropskega« ledu.

Čeprav so jezikoslovci izbrali pravo lokacijo in pravo ime, za manjkajoči košček naše IE zloženke, je ta nomenklatura enostavno preveč kontaminirana z Grki, Rimljani in če hočete tudi Slovanom nenaklonjenimi IE teorijami. Že ko govorimo samo o Ilircih, Tračanih, Dakijcih se ne moremo zediniti ali gre samo za te ali morda tudi za Iliro-Tračane, ali za Trako-Ilirce, morda za Iliro-Dakijce oz. za Dako-Ilirce, ali pa kar za Trako-Dakijce ali pa Dako-Trake... Pri vsem tem Pirgijcev, Mesapov, Japodov, Liburnov, Antičnih Makedoncev in Venetov, Vendov, Windov, ... še omenili nismo. Seveda moramo sem poriniti še Proto-Grke, Proto-Rimljane kot tudi prave antične Grke in številne Latince. Etruščane pa so nam akademiki prepovedali omeniti, ker jih ne znajo uvrstiti, čeprav vedo o Dakijcih in Trakijcih in še o marsikom iz Balkana dosti manj kot o njih?

Skratka akademiki so ustvarili »mikro« sliko svoje »makro« EI zmede, ki jo že itak vsi dobro poznamo in, ki nima ne repa in ne glave, razen tega, da če malo zamižimo nikogar direktno ne izključuje vendar pa tudi nikogar ne vključuje, če se razlagalcu pač tako zahoče! Tako stanje v jezikoslovju kot v znanosti absolutno ni dopustno, razen če nimamo dovolj podatkov, da bi prišli do odgovorov. Točno to pa je izgovor jezikoslovcev, ko nam pojasnjujejo Paleo-balkanski jezike. Preden začnemo razmišljati kako streti ta oreh, poglejmo kakšno je javno mnenje o teh vprašanjih. Wikipedija naj bi nam dajala dokaj objektivno sliko o tem kaj mislijo o teh stvareh ljudje izven akademskih hramov, čeprav vsaj na našem področju ni vselej opaziti velikih odstopanj od uradnih akademskih stališč.


 

 

Kronologija Indske civilizacije iz Wiki -- O indijski zgodovini je koristno biti seznanjen, toda to je področje arheologije in klasične ter tradicionalne zgodovine, ki je dokaj korektno dokumentirana. Še več tako korektno so dokumentirali ta odkritja, da so praktično uničili lastno IE teorijo o Arijski invaziji, ki je res nikoli ni bilo. To potrjuje tudi jezikoslovje in kanček zdrave pameti!


 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005-2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: