Metaforična semantika in slovnica
Avtor: Igor Pirnovar

Jezikovne analize sanskrta nam razkrijejo, nenavadne semantične strukture tega jezika, ki potrjujejo že večkrat omenjeno navedbo, da je venetski jezik za Indijce vedno bil neznanka in, da so se pri tolmačenju vedskih tekstov držali nekih splošnih vedskih mitoloških motivov iz katerih so izoblikovali metaforično religiozno sliko, ki je redkokdaj sledila originalnim oblikam in pomenom besed. V resnici je ta za sanskrt tako značilna metaforična semantika, za ta jezik tudi bila usodno destruktivna. To pa predvsem zato, ker ni nastala naravno, ampak so jo brahmani začeli nasilno, in nasprotno kot se to dogaja po naravni poti, čezmerno uporabljati z namenom izsiliti religiozne in mitološke pomene, ki so jih razlagali ljudski pesniki in pevci, da bi pojasnili indijskemu življu nerazumljiv jezik v katerem so prepevali. Na ta način se je ohranjala vsebina, verzov, kitic in stavkov, ob zapisovanju pa so se izgubile in celo uničile originalne besede, ki so jih zapisovalci, kot dokazujejo jezikovne analize, po indijsko prilagajali svoji govorici.

Metaforična metoda -- V zgornjem odstavku lahko vidimo največjo in do danes nepojasnjeno skrivnost sanskrta. Namreč dejstvo, da je ta jezik nastal iz evropskega proto-jezika, ki ga tisti, ki so ga govorili (peli) niso razumeli, poznali pa so vsebino svojih pesmi! To je verjetno za marsikoga nesprejemljiva teza, toda resna analiza tega jezika to brez nadaljnjega potrjuje. Edino tako je mogoče razložiti, da so uspeli prevesti besede, katerih semantike niso razumeli. Najbolj kričeč primer je beseda {viSNu}, katere pomena Azijci v resnici nikoli niso razumeli. Kljub temu pa so kakih tisoč let po začetku zapisovanja Rigvede, v post-vedskem »klasičnem sanskrtskem obdobju« (4. stol. pr. n. š.) vendarle začeli, vsaj v mitološkem, če že ne v jezikovnem smislu, pravilno tolmačiti božanstvo Višnu. Nekaj več o tem boste našli v naslednjem okencu.


Brahmani prevedli vede brez poznavanja jezika -- Na prvi pogled je presenetljivo, da je Brahmanom z dosledno in precizno uporabo zgoraj opisan »metaforične metode« končno v svojih »prevodih« vendarle uspelo po več kot pol tisočletja za tem, ko so nastali prvi in včasih tudi vprašljivo tolmačeni zapisi (spregledali pomembnost božanstva Višnu), dopolniti in preseči prvotne prevode in celo originalni religiozni pomen vedskih tekstov. Te metode v bistvu omogočajo prevajanje pesnitev brez pravega razumevanja originalnega jezika Evropejcev. Na prvi pogled pravim zato, ker je ta tehnika zelo podobna metodam, ki se jih poslužujemo tudi mi z uporabo »OM metod in pravil« kot je »princip ortogonalnosti«, ki se manifestira ob prehodih iz hierarhičnih v ploščate organizacije (glej članek: ).

Na žalost pa so kljub temu, da jim je uspelo ustvariti zadovoljive sinoptične rekonstrukcije vsebine vedskih pesnitev ali himen, brez poznavanja venetskega jezika, na ta način tudi uničili večino originalnih jezikovnih oblik in pomenov, ker so svoje interpretacije prenesli izključno v religiozni kontekst in to v indijski jezikovni paradigmi. Oblikovno so jezik še dodatno deformirali s svojim načinom pisanja, v katerem posamezne besede kot jezikovne in semantične enote zamenjajo stavki. Besede so se tako medsebojno stopile in izgubile prvotne samostojne oblike in pomene. Tako je recimo iz besed »voda« in »ogenj« nastala nova sanskrtska beseda {vaDabAgni} z novima pomenoma za »peno« (morska pena) ali pa s pomenom »podmorski ogenj«. Še bolj čudovita pa se mi zdi transformacija besede »gor«, ali »gora« v pomen »morje«!

voda, ogenj, gora in morje -- semantika metafor
Zanimivi primeri metaforične semantike
vaDabAgni mare's fire, submarine fire or the fire of the lower regions (fabled to emerge from a cavity called the, mare's mouth; foamy substance on the sea = "VODNA PENA", pena; podvodni ogenj, dež; (((( Primer metaforične semantike )))); -- [ Slo: vodni ogenj = pena ]
sasAgara together with the oceans - v prispodobi, metaforično "z morjem" (((( V sanskrtu uporabljajo metafore tako za gradnjo semantičnih jezikovnih struktur, kot za oblikovanje slovničnih oblik [[ za slovnični primer poglej besedo {bhaviSNu} okno v slovarju z naslovom: ]]

RAZLAGA kako je od besede GOR, gora to je od višine prišlo »do najnižje točke na zemlji«, torej do »morja« {sas} = "iz" + {A-gara} KJER: ( {A}=NE + {gara}=VISOKO ) ==> {morje}=NE-VISOKO -- Dodatna metaforika: "z gora vidimo vse" )))); -- -- [ Slo: iz gora; v prispodobi z morjem ]

vidyAsAgara ocean of knowledge - (((( metafora: "z gora vidimo vse" // glejTudi: {sasAgara} kako je iz pomena morje prišlo do pomena morje! )))); -- [ Slo: {vidy} = "videti, vedeti, znati" + {AsA} = "kot, kakor, iz" + {gara} = GOR, VISOKO; {(s)A-gara} = morje ]
zrutisAgara the ocean of sacred knowledge - (((( metafora: "z gora vidimo vse" // glejTudi: {sasAgara} kako je iz pomena morje prišlo do pomena morje! )))); -- [ Slo: zreti, gledati iz višav (iz gora) ]

Kdor je pogledal v zgornje okno (o jezikovni brahmanizaciji) pa je lahko videl še nekaj bolj drastičnih primerov kateri se, kot nakazuje naslov, ne nanašajo le na izumljanje nenaravnih semantičnih konstrukcij, ampak celo na ustvarjanje »na semantiko opirajočih se slovničnih pravil«. Tako so recimo na osnovi izključno religioznih metafor prelevili tudi besedo viSNu nazaj v prav paradoksalni posvetni pomen in neke vrste pomožnik prihodnjega časa. K sreči so Brahmani v venetskem jeziku tudi odkrili kompleksno slovnico, ki so se je lotili s prav tako vnemo kot semantičnih religioznih metafor in v sanskrtu ustvarili svojo Indijsko verzijo le te. Sanskrtska slovnica je sicer veliko preveč izumetničena, vendar pa pa je v marsičem kar arhaični duplikat slovnicam v sodobnih slovanskih jezikih, še najbolj podobna pa ji je prav naša slovenska slovnica.

Ekstremna semantika z uporabo slovničnih pravil -- Nasprotno od uporabe semantike za ustvarjanje slovnice, pa v sanskrtu neprimerno večkrat naletimo na ekstremne semantične transformacije, ki jih lahko smatramo že kar za morfološke. Primer pretirane ekstremne slovnične metaforike je uporaba sklanjatve samostalnikov, ki spremenijo pomene besed, ki se nanašajo na tak samostalnik. Tako recimo se lahko spremeni pomen glagola, ki se navezuje na samostalnik. Na primer kadar se sanskrtska besedica {dA} s pomenom »dati«. nanaša na samostalnik, v tem primeru torej na "predmetom dajanja" v orodniku, se pomen »dati« spremeni v pomen »prodati« (to sell).

Po tem sanskrtskem vzorcu uporabe slovnice pri odkrivanju pomenov besed si pomagajo tudi današnji raziskovalci izumrlih jezikov in na ta način ustvarjajo metaforične semantike ali etimologije, ki jih v resnici v jeziku, ki ga proučujejo sploh ni, vendar pa si na ta način kljub temu pomagajo priti do relativno dobrih prevodov teksta, brez pravega razumevanja besed. Tako zgrajene semantične strukture jezikov so v bistvu lažne semantike mrtvih jezikov. Izjema je seveda sanskrt, ker ta je jezik v resnici ni mrtev in so te "lažne" semantične strukture dejansko začeli uporabljati, ter jih tako legitimirali ter jih začeli tolmačiti kot prave in ne lažne!

Uničenje evropskih usedlin v sanskrtu ni popolno -- »Metaforična semantika in slovnica« v sanskrtu sta sicer ohranili ta jezik pri življenju, vendar pa sta v veliki meri uničili izredno velik originalni evropski jezikovni odtis v njem. Ta evropski odtis se je sicer ohranil, brez njega ne bi vedeli za Indoevropejce. »Metaforična semantika in slovnica« sami po sebi ne bi bili tako uničujoči. Ko upoštevamo še asimilacijski učinek indijske jezikovne sredine in zamenjavanje originalnih evropskih besed z indijskimi, šele dobimo pavi občutek o razsežnosti sprememb jezika Evropejcev. Z upoštevanjem vsega naštetega, pa vendarle odpremo novo poglavje v raziskovanju tega starodavnega jezika, ki se tako naenkrat spremeni v nanovo odkrit jezikovni zaklad, katerega so do sedaj čuvale besede zloženke sestavljene iz azijskih in evropskih sestavnih delov zavitih v mitološke metafore.

 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005,2007,2008,2009,2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: