Črkopis in glasovi v sanskrtu
Avtor: Igor Pirnovar

Prirejeno po straneh: in

Pozor:

Na tej strani uporabljam sanskrt devanagari font.
Kdor pod tem opozorilom ne vidi napisa »Devanāgarī« v sanskrtu,
ne bo mogel brati za razumevanje vsebine pomembnih tabel na tej strani.

देवनागरी

Uvod

Glasovi v sanskrtu

Črkopis devanagari

Samoglasniki (vowels)

Soglasniki (consonants)

Združevanje soglasnikov

Devanagari unicodes

 


 

Uvod -- Sanskrt je pisan v pisavi imenovani »devanagari« ali v transkripciji »devanāgarī«. Kljub temu da obstajata dva načina zapisovanja tega starodavnega skripta z latinskimi znaki, je še vedno potrebno, da se za bolj resni študij seznanimo z originalnim črkopisom. »Še vedno« pravim zato, ker se mi za, kar želim iz sanskrta izvleči, to zdi nepotrebno! Toda na žalost je ta jezik veliko premalo poznan, predvsem med kompetentnimi slavisti, da bi bil kdo sposoben ta jezik razložiti za navadne smrtnike, ki jim koncept sklanjanja in spreganja ni tuj. Tako se nas večina, ki ali nima časa ali pa potrpljenja, da bi prebirali, kaj šele študirali nepregledna število pravil pisanja z 49 znaki, da bi ustvarili stotine praktično novih variant črk, preden bi bili sposobni brati ta, za povprečnega novinca, nepotrebno zakomplicirani in zelo nelogični način pisanja, kar zadovolji z v latinici (romaniziranimi) zapisanimi transkripcijami. Na žalost pa ni vedno vse zapisano v transkripcijah, pa tudi, če bi bilo, brez poznavanja pravil črkovanja še vedno ne moreš pravilno brati niti romaniziranih transkripcij. Tako ne pretiravam, če trdim, da je ta indijska pisava je eden od glavnih vzrokov, da marsikateremu Evropejcu zmanjka volje, da bi se bolj natančno seznanil s sanskrt. To nepotrebno oviro bi bilo koristno odpraviti in upam, da bomo za kak korak bliže temu cilju, če mi uspe končati ta svoj prispevek, kot sem si ga zamislil.

Da sem se končno sanskrta predvsem pa devanagarija vendarle lotil, je preteklo več kot 10 let poizkušanja še bolj pa moje zadnje spoznanje, da v tem jeziku verjetno leži ključ do končnega priznanja, da smo Slovani evropski staroselci in, da so nam Veneti ali pa Indoevropejci prav toliko če ne še bolj blizu, kot drugim Evropejcem. Ta zadnja izjava bi zaslužila veliko bolj obširno pojasnilo, saj to moje »spoznanje« ni bilo niti najmanj naivno, vendar pa se tukaj predvsem skušam izogniti nepotrebnemu govorjenju, ki nas ne bi v prav ničemer pripeljalo bliže k razkritju skrivnosti, ki jih vidim v tem starodavnem jeziku. Kljub temu pa sem prepričan, da dodatna motivacija bralca, k lastnem raziskovanju vedno lahko le koristi in zato naj vas napotim na že v naslovu omenjeno /wiki/ spletno stran "", ki vam bo med drugim tudi pomagala urediti svoj računalnik ne le za branje ampak tudi pisanje v devanagariju. Naj dodam, da za to seveda ne potrebujete posebne devanagari tipkovnice, lahko pa si jo omislite, saj stane manj kot 20 €.

Od tega ali boste to tipkovnico kupili ali ne sam seveda nimam nič. Kdor pač jo želi, naj jo poišče na mreži -
(poguglajte: "international keyboard").

 

 

Glasovi v sanskrtu -- Preden gremo naprej, pa se seznanimo z nekaj glasovi, ki jih morate vsaj pravilno razumeti, če že ne izgovarjati, da bi lahko pravilno brali tako originalni devanagari ali pa romanizirane transkripcije.

 

  • ā, ī, ū so daljše verzije glasov /a/, /i/ in /u/.
  • ṛ, ḷ, ṝ, ḹ se imenujejo "syllabic liquids", ki so že zdavnaj izginili iz jezika in se nihče več ne spominja prave izgovorjave.
    Izgovarjamo jih samoglasniško (kakorkoli pač to že je /morda z dodatkom polglasnika/. Puristi izgovarjajo kot [ ri ]. Angleži in Američani tudi na nek način naredijo samoglasnik iz črke »r«. Razlika obstaja recimo med angleškim in ameriškim pretty ameriško verzijo bi recimo v devandariju zapisali kot (pṛdy). Še en primer je recimo ameriška in angleška izgovorjava besede interesting ameriški r s polglasnikom, angleški z [e]. Za primer lahko vzamemo besedo »ṛgveda«, ki jo izgovarjamo z dodanim »i« [rigveda].

    Lahko bi rekli, da sta ṛ, ḷ samoglasniška /r/ in /l/. Črtica nad znakoma in pomeni podaljšani samoglasnik.

  • ạm: nosni /a/ - kot v francoskem »une« (ena).
  • ạh: izgovoriš s kratkim izdahom pa; kot bi rekel /ah/.
    (Da je »h« sapnik, je seveda potrebno razložiti Angležem in Francozom, ki tega ne vedo in ne razumejo).
  • je v resnici mehloneben nosnik,
    kar fonetično "hendikepirani" razlagajo kot angleški "sing" na koncu angleških besed??!
  • ñ isto kot španski mehki nosnik ñ.
  • ṭ, ṭh, ḍ, ḍh so retroflektivne verzije /t/, /th/, /d/, /dh/ (z nazaj zavihanim jezikom).
  • retroflektivni nosnik.
  • Razen zlogovna /r/ in /l/ vse samoglasnike s piko pod njimi izgovarjamo retrofleksivno, torej z nazaj zavihanim jezikom.
    (Že spet samo fonetično prizadeti vidijo zlog v vsakem glasu)!
  • Kadar črka h sledi sampglasniku, pač izgovori h za njim.
    Angležem in Francozom pa je spet potrebno razložiti, da morajo za samoglasnikom malo pihniti (so that /th/ is a /t/ followed with a puff of air).
  • izgovorimo kot navadni /s/ retrofleksivno z jezikom zavihanim nazaj, kot bi izgovarjali »r«.
    To je indijsko spakovanje, saj izgovarjajo tudi angleške besede na ta način.
  • v včasih izgovorimo kot angleški [w] recimo v besedi "war" včasih pa kar kot naš slovenski [v] recimo v "višnji".
OPOMBA:
Sam to retrofleksijo, kot še marsikaj o čemer smo tukaj spregovorili, smatram za indijsko spakovanje, saj izgovarjajo tudi angleške besede na ta način. O tem sem že in tudi še bom spregovoril na drugih mestih, ker gre pri izgovorjavi za pomemben teoretični jezikoslovni princip ortogonalnosti, ki je v tesni povezavi s sodobnimi teorijami obvladovanja sistemov kompleksnosti od katerih je pogovorni jezik pač le eden od družbenih pod-sistemov.

Še bolj opazno pa je, ko Pakistanci in Indijci tako izgovarjajo tudi navadni angleški / r /. To navajam samo zato, da vidimo, da za te glasove v resnici ne rabimo po dveh črk, saj jih Indijci in Pakistanci niti Angleži kot tudi ne Francozi praktično ne znajo izgovoriti, tako kot večina nas vsaj začetno ne zna izgovarjati njihovih "retrofleksov"!)

 

Vse v zgornjem okvirju našteto res ni veliko, toda pride do izraza, ko spoznamo, da tvori neke vrste dualnost pri razumevanju glasov v sanskrtu, ali na tem mestu verjetno dosti bolj na mestu rečeno v devanagariju. Vse črke (glasovi), ki jih lahko zapišemo imajo v bistvu po dve različni verziji. Eno kratko - polglasno in eno dolgo ali polno-glasno. Malo bolj komplicirano pa vendar podobno lahko tudi v angleškem jeziku vsak samoglasnik izgovorimo v polglasniški obliki ali a v polno-glasni obliki: najbolj tipični angleški samoglasnik je [ -A- ], ki ga lahko izgovorimo na več načinov

[ cʌp, bʌt ] v (cup, but), ali tudi [ bət ] v (but);
[ stɔp ] v (stop), ali ameriško [ stʌp ] v (stop);
[ kə:b ] v (curb);
[ ca: ] v (car) in
[ kæt ] v (cat).
Kot vidimo tukaj ne govorimo o črki ampak o glasu [ -A- ]. Očitno je, da v angleščini uporabljajo samoglasnike na zelo zmedeni način. Velikokrat napišejo en samoglasnik izgovorijo pa drugega, recimo (cup, but), ali pa (auto) ki ga izgovarjajo kot [ ɔ: ]. Tudi črko / r / v angleščini izgovarjamo na zelo podoben način kot nas učijo učbeniki sanskrta, vendar pa se ta glas sliši popolnoma drugače, če ga izgovorijo Azijci ali pa Američani, Angleži ali pa Irci in Škoti.
Sorodnosti med sanskrtom in angleško govorico prav gotovo niso slučajne. Podobne sorodnosti najdemo tudi v grščini, medtem ko je izgovorjava v latinščini praktično ne le podobna ampak identična slovanskemu načinu izgovarjanja. Kljub temu pa imamo vsi dosti skupnega s sanskrtom. Upam, da nam bo končno malo bolj razumljivo, od kje so in kam sodijo podobnosti ter kako in kam pa naj sodijo razlike.

V devanagariju ta je dvojnost vseh glasov sicer dosti enostavnejša kot v angleščini in grščini, toda skupno z vsemi dodatnimi pravili, ki jih najdemo v devanagariju, ta prednost v angleščini kar zbledi. Dejstvo pa je, da se je tej kompleksnosti v devanagariju v veliki meri mogoče izogniti, ker se v tem jeziku malokdo v resnici želi naučiti govoriti. V našem primeru ga trenutno želimo uporabljati le za selektivno branje, kar je neprimerno manj zahtevno kot, če bi hoteli brati kompletne tekste, kaj šele ga uporabljati za govorjenje in pisanje. Isto je več ali manj vselej držalo tudi za budistične in druge svečenike, ki sanskrt uporabljajo pri svojih vsakodnevnih opravilih.

 

Črkopis devanagari -- Devangari črkopis ima 49 osnovnih črk. Vendar pa, kot bomo videli, z diakritičnimi znaki in znaki prilagojevalci ter z združevanjem črk lahko število znakov naraste v stotine. Tukaj spodaj lahko vidimo osnovni devangari črkopis in minimalno število diakritičnih znakov, ki se jih moramo naučiti, da bi lahko brali tekste v tem črkopisu. Toda pozor! Te tri slike uporabljam le, da se na kratko seznanimo z oblikami črk, ne pa še z njihovo vsebino, ki je še vedno skrivnost za začetnika.

Pred vsem je potrebno omeniti, da so vse črke na levi strani slike v resnici zlogi, in ne črke. Druga skrivnost pa je, da s samoglasnike na levi strani spodaj uporabljamo lahko le na začetku stavkov, in v redkih drugih situacijah, ki jih preden spoznamo diakritične znake nima smisla omenjati. Te samoglasnike, na sliki na levi strani spodaj, imenujemo samostojni samoglasniki, one druge ki pa jih tukaj ne omenjamo pa notranji.

 

Črkopis devanagari z diakritičnimi znaki in nekaj primeri združevanja

Devangari črkopis ima 49 osnovnih črk. Vrstni red črk so določili domači indijski slovničarji, zahodni jezikoslovci so ga sprejeli, kot devanagarijev abecedni vrstni red. Vsem soglasnikom avtomatsko pridamo samoglasnik ali glas - a -.

Osnovni znaki prilagojevalci (diakritični znaki) s katerimi v tem črkopisu modificiramo soglasniku pridan samoglasnik »a« v enega od »ā, i, ī, u, ū, ṛ, ṝ, ḷ, ḹ, e, ai, o« ali »au«.

Ločen z vertikalno črto je prikaz diakritičnega znaka pod črko, s katerim razveljavimo samoglasnik za glasom, ki ga določa črka soglasnika.

Znake lahko tudi združujemo. Tukaj lahko vidimo nekaj primerov vendar pa jih je še na stotine.

 

Obstaja tudi več inačic črk za znake a in r,
starejše in novejše

 

Opozorilo:
Od tukaj naprej bom večinoma uporabljal le digitalne, torej računalniške znake za devanagari črke. Kdor nima na svojem računalniku nastavljenega "fonta" za to pisavo mu svetujem, da to uredi preden bo nadaljeval z branjem te strani! Nekaj več o tem je napisanega na zgoraj omenjeni strani, na katero povezavo tukaj še enkrat objavljam:

 

Že nekajkrat sem trdil, da je sanskrt umetni jezik in, da se ga v glavnem nihče nikoli ni učil, kot pogovornega jezika torej, da bi ga uporabljal za pogovor. To je vidno tudi po tem kako je organiziran devanāgarī črkopis. Kot že rečeno je zgornja slika bolj za uvod in okras kot pa za začetnika neka funkcionalna predstavitev. Dosti bolj primerne za razlago tega črkopisa so naslednje slike, ker pokažejo strukturo in delitev črkopisa na samoglasnike, soglasnike in minimalno množico diakritičnih znakov. Vendar pa se samo iz tabel ni mogoče na hitro naučiti vsega kar moramo vedeti, še vedno je potrebno dodatno razložiti samoglasnike, kot tudi njihovo uporabo.

Prej sem omenil, da nam organizacija devanāgarī črkopisa ali abecede razkriva dejstvo, da je sanskrt že več kot dve in pol tisočletji, verjetno pa še dosti dlje, nastajal kot umetna tvorba. Že v 6. stol. pred Kr. namreč

(अष्टाध्यायी Aṣṭādhyāyī , meaning "eight chapters")
where:
ष् + टा -> ष्टा and: ध् + या -> ध्या

 

Samostojni
samoglasniki
Notranji
samoglasniki
Soglasniki
अ आ इ ई उ ऊ
ऋ ॠ ऌ ॡ
ए ऐ ओ औ
अ: अं
ा ि ी ु ू
ृ ॄ ॢ ॣ
े ै ो ौ
ं ः


Razveljavi notranji
samoglasnik


क ख ग घ ङ
च छ ज झ ञ
ट ठ ड ढ ण
त थ द ध न
प फ ब भ म
य र ल व
श ष स

 

Struktura devanagari črkopisa

  1. samoglasniki
  2. soglasniki
  3. podskupina soglasnikov
  4. polovični samoglasniki
    sičniki in šumniki
    dahnik (aspirant)
  5. diakritični znaki
Samostojni samoglasniki in diakritični znaki
samostojninotranjiekvivalent
a
ā
ि i
ī
u
ū
e
ai
o
au
Visarga (pridih)
Anusvāra (nosnik)

 

 

Samoglasniki (vowels)

16 samoglasnikov (vowels)
Devanagara Romanizirano Devanagara Romanizirano
Mehkomeben - a ā
Mehak ि i ī
Ustničen u ū
Retrofleksivni, jezični
Zobni / jezični
pa vendar retrofleksen
(L) (L)
Mehak-mehkoneben e ai
Ustnično-mehkoneben o au
Visarga (pridih) in anusvāra (nosnik) nista črki ampak diakritična znaka.
Visarga (pridih) Anusvāra (nosnik)
Črko a uporabljamo le za primer. अ: aḥ अं aṃ
S črko i इः iḥ इं iṃ
S črko ka फः kaḥ फं kaṃ
S črko खः kāḥ खं kāṃ
Pazi (ta) in ता (tā) sta različni črki तः taṃ (njega) तां tāḥ (nje)
o o o       itd       o o o

 

 

Soglasniki (consonants)

33 soglasnikov (consonants)
Končnica Nosni Približki Pripornik (fricative)
Zvočnost
(voicing)
nezveneč / aghoṣa zveneč / ghoṣa nezveneč / aghoṣa zveneč / ghoṣa
pridih
(aspiration)
brez pridiha / alpaprāṇa s pridihom / mahāprāṇa brez pridiha / alpaprāṇa s pridihom / mahāprāṇa brez pridiha / alpaprāṇa s pridihom / mahāprāṇa
Mehkoneben
(guttural)
ka
/k/
kha
/kʰ/
ga
/ɡ/
gha
/ɡʱ/
ṅa
/ŋ/
ha
/ɦ/
Mehak
(palatal)
ca
/c, t͡ʃ/
cha
/cʰ, t͡ʃʰ/
ja
/ɟ, d͡ʒ/
jha
/ɟʱ, d͡ʒʱ/
ña
/ɲ/
ya
/j/
śa
/ɕ, ʃ/
Retrofleksiven
(tudi:jezični)
ṭa
/ʈ/
ṭha
/ʈʰ/
ḍa
/ɖ/
ḍha
/ɖʱ/
ṇa
/ɳ/
ra
/r/
ṣa
/ʂ/
Zobni
(dental)
ta
/t̪/
tha
/t̪ʰ/
da
/d̪/
dha
/d̪ʱ/
na
/n/
la
/l/
sa
/s/
Ustnični
(labial)
pa
/p/
pha
/pʰ/
ba
/b/
bha
/bʱ/
ma
/m/
va
/ʋ/

 

Združevanje soglasnikov

There are about a thousand conjunct consonants, most of which combine two or three consonants. There are also some with four-consonant conjuncts and at least one well-known conjunct with five consonants.

(अष्टाध्यायी Aṣṭādhyāyī , meaning "eight chapters")
where:
ष् + टा -> ष्टा and: ध् + या -> ध्या


 

 

Devanagari unicodes

Kdor želi si lahko uredi računalnik tako, da bo lahko tudi tipkal v tem črkopisu. Toda to priporočam le tistim, ki vedo kaj hočejo, in ki se resnično želijo naučiti uporabljati to pisavo. Več boste zvedeli na spletni strani, ki sem jo navedel že v naslovu. Tukaj pa jo objavljam še enkrat, da bo vse na istem mestu.

Devanagari unicodes
Devanagari
Unicode.org chart (PDF)
  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
U+090x ΄
U+091x
U+092x
U+093x     ि
U+094x  
U+095x     क़ ख़ ग़ ज़ ड़ ढ़ फ़ य़
U+096x
U+097x             ϓ ॿ

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005-2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: