Povratni azijski jezikovni vpliv na Evropo
Avtor: Igor Pirnovar

Iz jezikoslovnega stališča so vsi zahodnoevropski jeziki, razen ogrsko-finskih, ter manjšinskih staroselskih, kot so baskovski, katalonski, itd., na nek način sorodni. Zanimivo je, da so te sorodnosti večinoma vidne v povezavi z azijskimi jezikovnimi vplivi. Površno lahko to tolmačimo skozi sorodnosti z grščino in latinščino, ki sta se sicer oba razvila na evropskih tleh, vendar pa sta od vseh evropskih jezikov po izvoru najmanj evropska. Drugi zahodnoevropski jeziki, naj bi bili zelo blizu tema dvema antičnima jezikoma, kar postane osnova za tolmačenje prej omenjenih zahodnoevropskih jezikovnih sorodnosti. Toda to je zelo površna slika, ki v resnici popolnoma ignorira azijsko jezikovno povezavo, ki sploh ni tako premočrtna, kot zgleda na prvi pogled in to celo, če dodatno tudi upoštevamo, možnost germanske še bolj latvijske vezi s Hetiti. Najbolj enigmatičen v tej sliki je angleški jezik, ki je po eni strani bolj azijski kot grški, od katerega je verjetno tudi prvotno prejel svoj azijski fonetični pečat.

Sam že dolgo verjamem, da so zahodnoevropski jeziki rezultat širjenja agresivnejših hierarhično urejenih družbenih oblik, ki so zacvetele v bronasti dobi in nadomestile bolj ploščate in enakopravne kamenodobne družbene organizacije. Vse kar vemo o Venetih in o »slovanski mentaliteti«, kot tudi o njihovih jezikih, je diametralno nasprotno ustreznim zahodnoevropskim karakteristikam bodisi družbenim, etničnim ali pa jezikovnim. Če študiramo razlike med kamenodobnimi družbenimi organizacijami ter tistimi, ki so se pojavile v bronasti dobi v luči jezikoslovja, vse zgoraj rečeno postane še bolj jasno. YA razumevanje teh relacij je koristno seznaniti se z naravnimi zakonitostmi, ki sem jih izpostavil v članku ( ), kjer pojasnim odvisnosti notranje jezikovne strukture od družbene organizacije v kateri se je jezik razvil.

Neutemeljen strah pred dejstvi -- Projekcija te slike v družbeno zgodovinskem okolju pa jasno razdeli evropske jezikoslovne in etnične značilnosti vzdolž teh organizacijskih delitev, ki jih že zelo dolgo intuitivno in veliko preveč banalno imenujemo: {{ »vzhodnoevropsko in zahodnoevropsko«, »kentumsko in satemsko«, »enakopravno in izkoriščevalsko«, »hierarhično in ploščato«, ... }}. Vse te atribute je potrebno le pravilno povezati z ustreznimi, družbenimi, etničnimi in jezikovnimi grupacijami. Seveda je to potencialno osnova rasističnim teorijam toda, ali nismo te že zdavnaj preživeli in spoznali kot anomalije in deviacije spremenljivim normam, ki jih je v akademskem svetu potrebno pač upoštevati na podoben način kot vse druge nevarnosti, recimo verižno reakcijo, virusne okužbe, genetske raziskave ipd. Ali nismo v razvitih, sodobnih družbah razvili mehanizmov, ki bi družbo morali zaščititi pred nekontrolirano rastjo takih deviacij.
Odkar sem odkril dokaze, da ime za »Ahajca« v hetitskem jeziku pomeni ubežnik, kar se je v zgodovinskem kontekstu popolnoma ujemalo z opisi hetitskih »velikih kraljev«, ki so se stoletja borili z neposlušnimi vazalskimi državicami vzdolž zahodnih obal Anatolije, katerih pregnani vazalski kralji so, ko je končno do obale prispela hetitska vojska, uhajali (ahajavci so ahajali) na otoke in na Peloponez, sem začel raziskovati možnosti, da rimske mitološke zgodbe o nastanku velikega števila rimskih mest vključno z Rimom in »venetskimi« naselji na severu Jadrana lahko razširimo tako časovno kot prostorsko na celotno Evropo in poleg etruščanskega jezikovnega in kulturnega vpliva, ki ga lahko odkrijemo po vsej Evropi dodamo še hetitskega in indijskega.

Poleg posamičnih besed v zahodnoevropskih jezikih, katerih izvore lahko izsledimo skozi sanskrt nazaj v kamenodobno evropo sem, še posebej po odkritju fonetičnih sorodnosti med grščino, angleščino in sanskrtom, resno začel iskati možnost, da bi pojasnili nastanek zahodnoevropskih jezikov na osnovi vzvratnega azijskega vpliva na evropski prostor. (Pazi to je ravno v obratni smeri kot pojasnjujem potek prvega in drugega IE kontakta).

Tudi dejstvo, da je sanskrtski črkopis »devanagari« nastal v indijskem jezikovnem okolju in ne v času, ko so v Indiji še bili prisotni evropski priseljenci veneti in dejstvo, da je ta črkopis popolnoma neuporaben v večini evropskih jezikov saj podpira izključno indijsko fonetiko, govori v prid povratnemu indijskemu vplivi na Evropo. Namreč, od evropskih jezikov se sanskrtski fonetiki najbolj približata angleški in do neke mere tudi grški fonetični sistem. Poleg nekaterih besednih podobnosti, je to tudi eden od razlogov, da predvsem Grke in anglosaksonske narode in, na malo drugačen način tudi Germane in latinsko govoreče narode, lahko povezujemo s povratnim azijskim vplivom na Evropo.

Podobno kot na v bronasti dobi so nastali Grki, Etruščani in Rimljani, je možno, da so istočasno nastajali zametki Germanov in »Anglosaksoncev«, ki so se v prvih fazah izoblikovali le kot vladajoči sloji med večinskim venetskimi in/ali keltskimi prebivalci z malo čudnimi a vendar med zgornjimi sloji sorodnimi azijsko popačenimi venetskimi dialekti. Ključne besede tukaj so »vladajoči, in zgornjimi sloji«. Pomembnost te kategorizacije ima tako jezikovne kot družbene implikacije, ki jih popolnoma razumemo šele v luči družbeno - jezikoslovnih relacij pojasnjenih v članku . Komur ni najbolje poznan družbeni vidik obdobja o katerem govorimo v tej jezikoslovni povezavi pa svetujem kratek obisk vsebine v naslednjem okencu.


 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005-2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: