Pomen »zemlja« (soil, tera)
Avtor: Igor Pirnovar

Beseda s pomenom zemlja (soil, tera) je ena od besed, ki jih smatram za izredno stare. Obstajajo še bolj veličastne in veliko starejše besede, kot so recimo sonce, ogenj, voda in nekateri zaimki in predlogi, ki nedvomno zaslužijo, da se jih obravnava v posebnem članku, toda tudi pomen zemlja zasluži svojo samostojno obravnavo.

IE teorija zgrešila slovansko zemljo -- Z ozirom na to, da je v zgodovini razvoja človeka ta beseda tako pomembna je skoraj nepojmljivo, da je ne najdemo v IE slovarjih in glosah proto-indo-evropskega (PIE) jezika. Vendar pa upoštevajoč, da akademiki človeško preteklost, kljub novim spoznanjem, ki so s pomočjo interdisciplinarnih pristopov revolucionarno spremenila naše razumevanje človeške preteklosti, katero pa zgodovinarji in celo jezikoslovci še vedno tolmačijo in pojasnjujejo na osnovi spoznanj iz veliko prekratkega obdobja neolitika, je razumljivo, da si pomena prsti ali zemlje ne znajo razlagati izven neolitske predstave pojma rodovitnosti.

V naslednji tabeli si lahko ogledate kako je ta pomen dokumentiran v okviru IE teorij in moj popravek, ki je rezultat razširitve časovnih okvirov v paleolitsko dobo, ko atributi rodovitnosti v »prsti, prahu, blatu, ...« ali zemlji še niso bili tako očitni.


Slovanska beseda "zemlja" je paleolitskega izvora -- Besede, ki so prisotne v več jezikovnih družinah in, ki so vseskozi zgodovino človeka igrale pomembno vlogo, so kandidatke, da nas s svojo etimologijo popeljejo zelo daleč v preteklost, po možnosti do časov, ko so postale del preprostega človekovega besednega zaklada. Verjetnost, da se te besede niso popolnoma zgubile, so večje, če so govorniki jezikov, ki so nastali iz skupnega proto-jezika bili razprostrti preko širokih zemljepisnih kot tudi časovnih okvirov. Veneti, vsaj teoretično, izpolnjujejo ta dva pogoja in zato jih je smiselno testirati v tem kontekstu. Iskanje etimologije, in smiselnih oblik za semantiko te besede, bo potrebno upoštevati nove neprimerljivo večje časovne okvire kot tudi smiselno ali kognitivno preprostost, koncepta prsti ali zemlje, ter možnih povezav z drugimi semantikami.

Zanimiva paralela, z dosedanjimi na neolitskem obdobju slonečim razlagam etimologije te besede je razširitev kognitivne domene vsaj nazaj do srednjega paleolitika, ki nam pomen za besedo zemlja predstavi z diametralno nasprotnimi (ortogonalnimi) atributi. Tako moramo neolitske pozitivno obarvane pomene »življenja, rojstva, rodovitnosti, dajanja« s prehodom v paleolitik razširiti s pomeni »jemati, vzeti, gniti, strahu in smrti«. Bolj, ko se odmikamo v preteklost bolj ti temni in negativni pomeni dominirajo in nedvomno nekje postanejo primarni.

Kdor dvomi v to sklepanje, ga moramo popeljati v obdobje, ko je besedni zaklad vseboval le nekaj besed in, ko je bil govor zgolj potreba (klici, ukazi, prepovedi pritrditve in negacije). Dejstva, da se hrana in žive stvari, ki umrejo ali poginejo spremenijo v gnoj in končno zemljo, podobno pepelu, ki ga tudi povzroči nerazumljiv in zastrašujoč pojav ognja, da v zemljo ponikne voda, da se iz odprtin v zemlji lahko priplazi smrtonosna golazen, kot strupene kače itd., vse to je bilo bolj povezano s pojmom »jemanja«, torej z negativno konotacijo, ki je bila gotovo močnejša od nasprotne v obliki "zemljinega" dobrodušnega dajanja tistih nekaj črvov, korenin, sadežev, žuželk in manjših za hrano uporabnih živali. Medtem, ko je neolitik dobrodušen in optimističen, je na drugi strani paleolitik depresiven in negativen.

Vzeti ali dati -- Res je, da na osnovi principa ortogonalnosti prehoda iz paleolitika v neolitik, ni mogoče utemeljevati semantike neke besede. Toda zaradi univerzalnosti tega principa še posebej v smislu družboslovja in jezika, je mogoče neolitske optimistične in pozitivne konotacije pojmovanja zemlje, rodovitnosti in blagostanja agrarne družbe v primerjavi s paleolitskim življenjem videti iz nasprotne strani z obratno polarnostjo. Ker razvoj jezika sovpada z izredno dolgo trajajočim obdobjem paleolitika, je toliko bolj verjetno, da takrat nastajajoči jeziki odražajo vzdušje takratne družbene realnosti. Upoštevajoč tezo, da v primerjavi s katerimkoli drugim IE jezikom slovanski jeziki vsebujejo daleč največ atributov starih jezikov si lahko za hip dovolimo, da pri iskanju semantike primarnih besed razmišljamo po slovensko, slovansko ali venetsko! Ta razmišljanja res da, na začetku niso nič drugega kot ugibanja toda, ko tako gradimo neke pradavne imaginarne semantične strukture, se z upoštevanjem drugih besed in njihovih pomenskih zvez vendarle po principu izločanja dokopljemo do dokaj dosledne pomenske zveze. Namigi o vzdušju in zgodovinskih okoliščinah v katerih te besede nastajajo so nam v veliko pomoč pri teoretiziranjih. Potrdilo za tezo o starodavni semantični povezavi »zemlje« s pomenom »jemati, vzeti« lahko odkrijemo tako v sanskrtu kot grščini in celo v angleščini. Sicer pa je to jemanje mogoče tolmačiti obojestransko, s strani človeka, ki si lahko iz zemlje »vzame«, zanj koristne dobrine, in s strani »zemlje kot abstrakcije«, ki vzame življenje, vodo in vse drugo, kot so organske snovi, ki jim je potekla življenjska doba ali pa jih je uničil »ogenj«. Tudi besedo jama, ki je tesno povezana s srednje paleolitskim človekovim okoljem in pojmovanjem zanj enigmatične in nedvomno izredno koristne zemlje, je mogoče razložiti s pomenom jemati, vzeti. Vse to je mogoče tudi videti v takratnem mitološkem kontekstu, katerega zelo natančno sliko so v Indiji zapustili Veneti kar pa so nekaj tisočletij za tem ovekovečili v obliki rigvedske literature indijski zapisovalci starodavnega ustnega sporočila.

Da so »sonce, ogenj in voda« igrali pomembno vlogo v vedskih pesnitvah in v vzhodi mitologiji najbrž ni potrebno utemeljevati. Za marsikoga pa je verjetno velika novica dejstvo, da so Azijci te venetske besede na enciklopedijski način dokumentirali pred več kot 4.000 leti in, da v zapisih njihovih etimologij (povezava v temo Od kod sanskrt ) najdemo potrdila in dokaze o relacijah med temi besedami kot jih tolmačimo v naših študijah paleolitske semantike, kot tudi o pomenih, ki so jih pojmom za temi besedami takrat pripisovali, ter nenazadnje kako so s temi pojavi in predmeti takrat ravnali. Tako recimo vidimo, da so nekoč v pradavnini med drugim »jame« uporabljali tudi kot shrambe za ogenj, kot zbiralnike vode, pasi, ... Sanskrtska semantična drevesa so kljub brahmanizaciji izredno bogat etimološki zaklad. Tak je primer z brahmanizirano besedo:

kartapatya      falling or tumbling into a hole; {karta}=hole=LUKNJA -- [Sla: {patja}=pasti, »past«=LUKNJA ]
ki nam razkriva, izvor slovenske besede »past«! Podobno je z besedami, {grabh} in {kUpa}, ki povezujeta pomen »jemati« s pomenom »voda« in »jama« ter kot vidimo tudi z drugimi prav tako slovanskimi etimologijami, ki smiselno pripadajo istim semantičnim kategorijam. Toliko semantičnih povezav v sanskrtu ni mogoče odkriti tako množično za noben drugi evropski jezik.

Dejstvo, da so se tudi v sanskrtu ohranile povezave pomenov za »jamo« prav tako kot za »zemljo« s pomenom za jemanje nas prepriča, da te semantične strukture niso slučaj in, do jih kot paleolitske ostanke v Indijo prenesli naši davni evropski predniki. Prav tako ni slučaj, da najdemo podobne, če na kar iste semantične in jezikovne strukture tudi v slovanskih jezikih.

V naslednjih tabelah si lahko ogledate povezave do sanskrtskega pomena zemlja, jama in vzeti.




 

V luči venetske in slovanskih etimologij lahko skozi sanskrt pogledamo tudi naprej v smeri grščine in drugih zahodnoevropskih jezikov. Dejstvo, da je že v grščini ta semantika skoraj popolnoma skrita, govori v prid tezi, da so zahodnoevropski jeziki prejeli te besede iz sanskrta, ki pa jih je sam prejel iz evropskega proto-jezika, ki je očitno bil bliže slovanskim kot pa drugim evropskim jezikom, saj so se v slovanskih jezikih vendar ohranile primarne besede tako po obliki, kot po pomenu in s tem celo originalne semantične strukture naših besednjakov. Poglejmo torej še v grščino, in v germanske jezike, kjer imamo v angleščini pomožnik »have« v nemščini pa »es gibt« kar skozi grščino in podobnost teh besed v njej s sanskrtskimi in slovanskimi oblikami in pomeni besed za zemljo in jemati kaže v smeri starih evropskih oblik povezanih s pomenoma »vzeti« in »dati«.

Besedi "zemlja" in "vzeti" (take) v grščini
-- z e m l j a --
χώμα (choma) earth, soil-ž /zemlja, prst/
V stari grščini glas - χ - izgovarjamo včasih kot »č«, včasih pa kot »ks«.
To je zelo blizu venetskemu »vzeti«. Sicer pa je očitno, da v grščini preko
sanskrta vidimo staro evropsko obliko in kontinuiteto iz paleolitske govorice.
-- v z e t i --
σημείωνω (semeiono) note, pencil, score, spot
σημειώνω στο νου μου (semeiono sto nou mou) take a mental note of
είμαι   /είμαι/ (GER:have; es gibt) (eimai) be
Ni slučaj, da angleški pomožni glagol »have« tudi pomeni imeti! Tudi grški
pomožnik je v stari venetski obliki in pomenu »imeti« zadržal slovansko semantiko!
είμαι άξιος (eimai axios) deserve
είμαι έκπληκτος (eimai ekpliktos) be taken aback
είμαι επιρρεπής σε (eimai epirrepis se) be given to
είμαι παντρεμένος (eimai pantremenos) be married
είμαι το πιο σημαντικό πρόσωπ (eimai to pio simantiko prosop) take centre stage

 

Venetsko / slovansko besedo »zemlja« in njeno semantično povezavo s pomenom »jemati« tako s pomočjo interdisciplinarnih raziskav (, literarna zgodovina, psihologija, ...) ter metod kognitivnih ved najprej odkrijemo kot »teoretično možnost« v slovanskim jezikom podobni paleolitski govorici Evropejcev. Toda šele odkritje kontinuitete te paleolitske jezikovne tradicije v sanskrtu, ki se nadaljuje tako v grščini kot v drugih zahodnoevropskih jezikih znanstveno utrdi prej omenjeno »teoretično možnost«.

Če so Veneti res staroselci, in so nekoč v Evropi predstavljali najbolj številčno prebivalstvo, potem ni pretirano pričakovati, da beseda »zemlja« izhaja iz paleolitske besede »z-e-m-a«, »z-e-m-i«, ali »z-e-m-e«. Če besede ne bi našli tudi v sanskrtu in to v obeh potrebnih pomenih, na katerih tukaj gradimo to tezo, verjetno ta teza ne bi nastala. Sicer pa, če malce zamižimo, lahko najdemo sorodne in moji tezi naklonjene povezave tudi v grščini:

 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005,2007,2008,2009,2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: