Sanskrtski koren "gor-" v celoti
Avtor: Igor Pirnovar

Uvod
(- G -) Gor / up
(- G -) Garaža, lopa hiša - AgAra (o-grni) <== GOR
(- G -) Gora / mountain
(- G -) Ogrinjalo <== (dati gor, ogrniti = ogrinjalo)
(- G -) Goreti / burn
(- G -) goreti/ogenj - vse mogoče kombinacije
(- G -) Grad (mesta) / towns with the word "gora"
(- G -) sAgara - morje / sea
(- G -) gara - gorje / misfortune
(- G -) Koren "gor-" - vse preostale besede

 


Uvod -- Če sodimo po »evropskem jezikovnem odtisu« v sanskrtu moramo sklepati, da so v času prvotnega IE kontakta med evropskimi prišleki v Indiji najštevilnejši bili Veneti in so za njih, kot pričajo številna evropska svetišča bogu Triglavu, zapisi katoliških svečenikov in kronistov, in nenazadnje slovenski ljudski običaji ter njihova afiniteta do gora, ki se med Slovenci manifestira na zelo na podoben način kot vidimo na Himalaji in v Tibetu, potem je edino logično, da bi se to odražalo tudi v starodavnem sanskrtu. To je bil razlog, ga sem se lotil temeljitega študija pomenskega korena gor- in besed {gor, zgoraj, gora, goreti, gorje, ... }. Kot običajno v večini primerov skoraj nemogoče odkriti originalnih pomenov, vendar pa je dovolj izjem, ki potrjujejo stare venetske pomene. Z upoštevanjem metaforične semantike pa skoraj v vsaki besedi odkrijemo simbolične povezave z prvotnim pomenom.

Še več, v sanskrtu lahko odkrijemo celo tipične slovanske in celo samo slovenske semantične strukture. S primerjanjem slovanskih / slovenskih semantičnih struktur s tistimi v sanskrtu lahko odkrijemo še bolj prepričljive dokaze, da so slovanski jeziki direktni nasledniki evropskega proto-jezika, ki je imel največji vpliv na sanskrt. Primeri, ki tukaj stojijo v bran tej izjavi so tisti, ki tudi v sanskrtu odkrivajo, pomen »gor« v povezavi z »biti buden«. Ali pa, vsi primeri ki ta pomen povezujejo z »ognjem in gorenjem«, celo pomen »gorje (zlo)« najdemo v sanskrtskih semantičnih strukturah s pomenskim korenom »gor« kakor v slovenščini in nekaterih drugih slovanskih jezikih.

 

(- G -) Gor / up -- Pomembnost besedice in pomena »gor« spoznamo, ko proučujemo vse besede s tem pomenskim korenom. Ko se zavemo, da v vseh slovenskih besedah s tem korenom v etimologijah na tak ali drugačen način odkrijemo pomen »gor, zdoraj, ...« šele lahko opazimo, da tudi v sanskrtu najdemo zelo podobne semantične strukture. Vsi primeri c tem članku potrjujejo pravkar navedeno! Na primer Slovenci tudi uporabljamo besedico »gor« v povezavi z »biti buden«. Recimo: »a si gor?« pomeni »ali si buden?« V tem prvem primeru spodaj lahko vidimo vse prej naštete vzorce, direktnih pomenov, do metaforičnih:


   

 

(- G -) Garaža, lopa, hiša - AgAra (o-grni) <== GOR -- Naslednja oblika in pomen sta bila veliko presenečenje. Prvotno sem mislil, da gre za primer brahmanizacije, vendar se je izkazalo da gre za originalni venetski koren »gor-« in sicer skrit za slovensko uporabo »daj gor, pokri, pokrivalo, ogrni, ogrinjalo«. Tudi tukaj vidimo v ozadju star semantični mehanizem tvorjenja besed, ko so bivališča bila še zelo preprosta, »zgoraj, (gor)« prekrite veje. Beseda za to preprosto obliko zavetja se je celo ohranila v obliki »gare, lope, barake«, nečesa začasnega kar je postalo v sodobnem času iz »gare« (stara gara) končno, »garaža«.


   

 

(- G -) Gora / mountain -- Tudi venetski / slovanski pomen za »goro« lahko najdemo skrit v sanskrtu. To semantiko sem v sanskrtu sicer vedno slutil in jo tudi odkrival v oblikah, ki me niso prepričale, da so povezane z IE kontaktom. Toda, ko sem se odločil za sistematično analizo vseh besed s pomenskim korenom »gor« sem odkril dovolj primerov, ki so me celo prepričali, da gre za primarne besede.


   

 

(- G -) Ogrinjalo <== (dati gor, ogrniti = ogrinjalo) -- Sledi zanimiv primer, ki direktno potrjuje tudi zgornjo vejo: »garaža, lopa, hiša«.


   

 

(- G -) Goreti / burn -- V naslednjih dveh primerih najbolj pomembno je dejstvo, da v sanskrtu najdemo semantične strukture za besedi in pomena tako v obliki »ogenj« kot »goreti« in tudi za izpeljanke kot so »ognjišče, oglje, ...«


   

 

(- G -) goreti/ogenj - vse mogoče kombinacije -- Tukaj je tudi kar nekaj primerov metaforične semantike, tako se »ognej« spremeni v svojega prijatelja »veter«, na drugem mestu pa v »vodo (morsko peno)«.


   

 

(- G -) Grad (mesta) / towns with the word "gora" -- Tukaj iz jezikovnega stališča razen nekaj očitnih povezav tega korena s pomenom »gora« in možnost, da številni primeri uporabe tega korena v imenih mest dovoljujejo možnost, da lahko gre za povezavo z besedo in pomenom »grad, graditi, ograditi« ali »ograja«, ni veliko zanimivega.


   

 

(- G -) sAgara - morje / sea -- To je bogata zbirka metaforične semantike, spomnimo se, da se je pomen »gora« prelevil v »morje«. To je inverzni pomen, ki je tipična karakteristika sanskrtskih semantičnih oblik. Potrdilo za to inverzno sanskrtsko semantiko semantiko najdemo razloženo v »sanskrtsko angleškem« slovarju za besedo »Aruh«. Naj opozorim na izredno pomembni besedi {vidyAsAgara} in {zrutisAgara}. Čeprav gre v teh dveh za metaforično semantiko, ki pomen gore spreminja v morje, le ta nesporno potrjuje, da v obeh primerih beseda gora pomeni isto kot v slovenščini in vseh drugih slovanskih jezikih. Še več, celo vsi sestavni deli teh dveh sestavljenk so venetski in pomensko nespremenjeni!

Čeprav tukaj govorim le o izpeljankah iz pomenskega korena »gor«, pa moram povedati, da še bolj šokantno, kot to kar smo odkrili tukaj, v sanskrtu obstaja za pomen morje prav slovenska semantika, ki v drugih slovanskih jezikih ne obstaja več, namreč »modro morje«.


   

 

(- G -) gara - gorje / misfortune -- Najbolj pa sem bil presenečen, nad besedo {duHkhasAgara}, ki v sanskrtski semantični strukturi zavzema isto mesto kot v slovanskih slovenski »gorje«.


   

 

(- G -) Koren "gor-" - vse preostale besede --


   

 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005,2007,2008,2009,2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: