Beseda razdeliti (divide) je potencialno venetskega izvora
Avtor: Igor Pirnovar

Uvod

Izvor latinske besede divide je venetski dva-da

Izvor slovanske besede deliti je paleolitski


Uvod -- Večini Slovencev še dolgo ne bo jasno, da so Grki in Rimljani, prav tako kot tudi Germani v jezikovnem smislu prevzeli veliko več od nas kot mi od njih. Tudi v sanskrtu odkrivamo, da je resnica drugačna in, da sta latinščina in grščina nastali na slovanskim jezikom podobni venetski jezikovni osnovi. Javnosti bi bilo potrebno predstaviti dokaze, da velik del latinskih, grških in tudi germanskih besede izvira iz našega skupnega evropskega tj. venetskega jezika, ki pa je v končni fazi vendarle najbolj podoben slovanskim jezikom.

Potencialno tudi latinska in angleška beseda »divide« izvira iz venetskega torej slovenskega / slovanskega besednega zaklada. Ta možnost me je vzpodbudila, da se malo resneje posvetim etimologijam povezanim s tem pomenom. Poleg odkrivanja »tipično slovenskih« besed kot je recimo beseda »moder«, pa v sanskrtu odkrivamo tudi besede, ki so jih slovenski slavisti vedno smatrali za neslovenske. Da je tudi beseda »razdeliti« (divide) iz te kategorije že lahko uganete, vendar sem v zadnjem valu novih odkritij v sanskrtu poleg nje odkril še besedo »vazelin«. Medtem, ko vsi vemo od kod naj bi bila beseda »divide«, pa smo za besedo »vazelin« rabili naše vrle slaviste, da so nam pojasnili njen izvor. Tako nam v slovenskem slovarju tujk to besedo razlagajo kot grško-nemško sestavljenko in sicer iz nemškega Wasser=voda grškega elainon=olje. Toda sedaj se je izkazalo, da so to starodavno besedo v indijskem sanskrtu zapustili Veneti in nima absolutno nič skupnega ne z nemškim Wasser in ne z grško besedo za olje, temveč v sanskrtu beseda »vazA /vasA« pomeni maščobo in kostni mozeg. Čeprav tako kot »vazelin« tudi beseda »vas«, ne sodi v to razpravo, pa zaradi bližine v slovarju le terja, da dodam še sanskrtsko verzijo, ki je v tudi sanskrtu črkovana »vas« in prav tako kot v slovenščini tudi tam pomeni naselje ali bivališče.

 

Izvor latinske besede »divide« je venetski »dva-da« -- Sanskrtska beseda »dvedhA« nam daje zelo zanimiv pogled nazaj v evropsko jezikovno preteklost. V tej besedi očitno lahko odkrijemo venetsko besedo »dve-da« ali »dva-da«, ki v sebi skriva oba pomena, katera sta se obdržala tudi v Slovenščini. Za razliko od zahodnoevropske inačice latinske besede »divide«, slovanska beseda »deliti« podpira isto semantično strukturo z dvema pomenskima vejama, ki ju skozi sanskrt odkrijemo v venetski obliki. Prva je povezana s pomenom (1) »deliti na dva dela«, druga pa s pomenom (2) »dati« ali »razdajati«. Na osnovi semantičnih pravil lahko zaključimo, da je venetska beseda »dve-da«, nastala pred latinskim »divide«, ki je kot običajno brez pravega pomena in nima nobene semantične vrednosti, razen tiste, ki jo je prevzel po originalnem venetskem ali pač le po pomenu, ki ga ima tudi v sanskrtu. Poglejmo torej še v slovar sanskrta, kjer so na začetku nanizane besede, iz katerih so nastali latinski » divide « in drugi zahodnoevropski izrazi za ta pomen :


Kako to, da povezavi med sanskrtsko besedo »dvedhA« in latinsko besedo »divide«, ne bi nasprotovalo veliko ljudi medtem, ko so slovanske, torej venetske povezave ((( {dve}=DVE, DVA + {dhA}=DATI, DA <= DATI NA DVA DELA ))), ki je tudi veliko bolj očitna, akademiki niti opazili niso?

Iz etimološko -semantičnega stališča je tukaj zelo pomembno, da je v zloženki uporabljena besedica {dve}={dve, dva} v povezavi z besedico {dhA}=dati, da. Prvi pomen »dve, dva« je logično rezultat delitve, besedica »dati, da« pa je akcija ali obrazilo, ki števnik spremeni v glagol, delitev nam kot rezultat da dva dela. Obe besedi tukaj sta oblikovno in pomensko prisotni v vseh slovanskih jezikih.

V tabeli sanskrtskih besed zgoraj tudi omemba besedice {tridhA} RV. ni zastonj podčrtana skupaj z oznako, da je bila uporabljena le v najstarejšem rigvedskem sanskrtu, ki je ohranil največ venetskih jezikovnih prvin. Ta beseda potrjuje, da je v teh dveh sorodnih primerih besedica {dhA} dosledno uporabljena kot obrazilo. Pravi slovnični in tudi semantični bonbonček pa je sanskrtska besedica »day«. »Deliti« namreč tudi v slovenščini pomeni »dajati«, še bolj pa je navdušujoče dejstvo, da prav v najmanj izmaličenem rigvedskem sanskrtu ravno tako kot v slovanskih jezikih, to besedo uporabljajo s tožilnikom torej z akuzativom. Na primer: »deliti bombončke«.

 

Izvor slovanske besede »deliti« je paleolitski -- Kot kaže se je beseda »deliti« s korenom »del« v oblikah »deli, dela, delo« razvila neodvisno od prej omenjene venetskega »dve-da«. Ta beseda je verjetno tudi ena od paleolitskih ostankov in sicer povezana z desettisočletja, če ne kar stotisočletje staro obliko »dela«. Cepljenje kamnov je najstarejša oblika dela, ki je verjetno tudi časovno trajala najdlje, kakih sto tisoč let, če ne še več. Pričakovati bi bilo, da bi se za to človeško aktivnost razvila splošno znana primarna beseda. Ko je delati pomenilo »cepiti, deliti, razdvajati« je menda to dejavnost upravičeno smatrati za »najstarejšo človekovo obliko organiziranega dela«.;) Ta proces je smiselno tudi podobna kosanju mesa, »ki si ga skupno deli skupina ljudi«. Očitno gre v tem primeru za »deljenje na manjše delčke in distribucijo, ali pa sortiranje le teh«. To je tudi osnovna semantika slovanske besede »deliti«. Beseda »dve-da«, na drugi strani, ima zelo specifičen in eksakten pomen, katerega uporaba je omejena na »zelo zahtevne pogovore« tedanjih »modrecev«, to pa je tudi beseda, ki jo najdemo v Rigvedi, ki jo v današnjem smislu lahko smatramo kot ekvivalent sodobnim filozofskim razpravam. Paleolitske evropske modrece, ki so »delili« leta na mesece, te pa naprej, na lune (lunine tedne) itd., pa smo itak že dostikrat omenili posredno skozi . Ti »evropski paleolitski misleci« so nam končno tudi zapustili venetsko semantiko za slovansko besedo s pomenom »Luna« torej »Mesec« in za časovno enoto »mesec« po sijočem »mesijacu«.

Besede »dve-da«, ki so jo Veneti zapustili Indijcem v vedskih tekstih niso uporabljali v vsakodnevnem jeziku. Zato se je v Evropi razširila stara paleolitska besedna oblika »deliti«. To potrjuje tudi dejstvo, da to starejšo obliko najdemo v vseh skandinavskih jezikih vključno z Islandščino, ter celo v Irščini. Latinski izraz je resnično nastal iz sanskrtske oblike te besede, toda ne pozabimo, ga je beseda v resnici venetska, saj njeno etimologijo najbolje razložimo s pomočjo venetskih oz. slovanskih besednih oblik in semantik, vse ostale zahodnoevropske oblike so popačene sanskrtske to je venetske variante. Dejstvo, da je latinski jezik prevzel to besedo iz sanskrta, kjer je bila uporabljana v vzvišenem duhovno superiornem okolju (to tradicijo so Brahmani artikulirali v svoji filozofiji) in ne iz vsakodnevne govorice pa tudi potrjuje tezo, da so takratni vladajoči sloji pretiravali v svoji izumetničenosti, ker so se hoteli razlikovati od vsakdanjosti povprečnih ljudi (ki kot menijo Brahmani tudi niso sposobni pravilno interpretirati višjih duhovnih konceptov in jih je tako potrebno zaščititi z nerazumljivim jezikom). Za konec pa poglejmo še distribucijo teh semantičnih korenov med evropskimi in nekaterimi maloazijskimi jeziki:


 

 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005,2007,2008,2009,2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: