Komentar Jožeta Škulja na:
VINDIA - Veneti med Evropo in Indijo

Prevedel: I.H.P.

V svojem referatu »VINDIA Veneti med Evropo in Indijo« prof. dr. Jožko Šavli, predlaga imenitno hipotezo, da so predniki starodavnih Venetov ali tvorili ali pa, da so bili sestavni del Arijske migracije v indijski podkontinent v predzgodovinskih časih. Šavli povzema različne teorije o Arijcih: njihov prihod, njihovo mitologijo in njihov kastni sistem. Nadalje predlaga, da današnja indijske besede kot so Hindu, Hindi in Indija izvirajo iz venetske osnove Vindi, ki nadalje izhaja iz besede Venet, Veneti.

Februarja 2006 so Sengupta in drugi objavili dokument »Polarity and Temporality of High-Resolution Y-Chromosome Distributions in India Identify Both Indigenous and Exogenous Expansions and Reveal Minor Genetic Influence of Central Asian Pastoralists«. Sklicujoč se na analize »R1a1« in »R2« haplo-skupin (haplogroups) in na demografsko zapletenosi, ki jih predstavljajo so zaključili naslednje:

  1. podatki, ki so jih uspeli zbrati ne podpirajo enotne, nedavno nastale, indijske zgodovine

  2. visoka frekvenca kromosomov »R1a1« haplo-skupin kažejo na neodvisni bližnji zgodovini v »dolini Indus« in na preostalem »indijskem podkontinentu«.

  3. Izvor Darvidcev je na podkontinentu

Z obzirom na visoko distribucijo »R2« kromosoma na indijskem podkontinentu in relativno nizko frekvenco izven tega območja, ne izgleda, da je »R2« avtohton indijski kromosom in to navkljub njegovim lastnostim povezanih s poljedelstvom (Cordaux 2004).

Veliko bolj skrivnostna je široka razpršenost »R1a1« (Semino 2000, Rosser 2000, Qamar 2002, Behar 2003, Cordaux 2004, Sengupta 2006), ki se razteza v loku severno in zahodno od Kaspijskega jezera, od Atlantika do Bengalskega zaliva.

Najvišja pogostost teh kromosomov v Evropi je med slovansko govorrečimi ljudstvi na primer:

63 % med Sorbi ki žive na mejah med Nemčijo, Poljsko in Češko
54 % med Poljaki
47 % med Rusi in Slovaki
37 % med Slovenci
35 % med Makedonci
16 % med drugimi južnimi Slovani

V nasprotju z najdbami med slovansko govorečimi ljudstvi pa so med ne-Slovani v Evropi našli dosti nižje frekvence kromosoma »R1a1«. Na primer :

1 % med Irci
2 % med Italijani iz Rima
5 % med Francozi - Parižani

V Centralni Aziji so se razdelitvene frekvence teh istih kromosomov bujno spreminjale od 63 % v vzhodnem med Kirgizistan in Tadžikistanu do ničle (0 %) med Avstralo-azijati.

Iz »Tabele 6« Sangupte ter drugih kolegov - frekvenca »R1a1« na Indijskem podkontinentu:

45 % med Indoevropejci (IE) vrhnja kasta
29 % med Dravidijci (D) vrhnja kasta
26 % med IE spodnja kasta
19 % med plemeni govorečimi indoevropske dialekte
12 % med Dravidijci (D) srednja kasta
10 % med Indoevropejci (IE) srednja kasta
0 % med Avstralo-azijati

Genetske primerjave v Evropi, kjer okoli 40 % prebivalstva govori Slovanske jezike, so pokazale, da najdemo prav med Slovani najvišje frekvence kromosomov »R1a1« haplo-skupine. Toda Rosser in še nekateri drugi so pokazali, da je isto velikokrat res med Nemci in Skandinavci, kar kaže na genetsko dodajanje »(pri/do)mešavanje«. V tem primeru, je mogoče dognati smer toka genov, po vsej verjetnosti na osnovi višjih frekvenc in večjega števila prebivalstva (Nemci v Nemčiji in Skandinavci v Skandinaviji so večinski narodi medtem, ko so Slovani med njimi v manjšini). Torej na osnovi te »večinsko -manjšinske mahinacije« lahko zaključimo, da je bil genetski tok od Slovanov v smeri proti njihovim sosedom.


Komentar avtorja spleta : To je tipično germanska interpretacija. Znanstveno je to povsem nesprejemljiv argument. Geni se pri mešanju obnašajo čisto tako kot barvilo. Če zlijemo 50 g črnila v 3 kg vode ali pa 3 kg črnila v 50 g vode bomo dobili dva različna rezultata. V primeru »R1a1« kromosomov pa imamo isti rezultat, torej ali so Nemci Slovani, ter imajo enake ali zelo podobne distribucije »R1a1« kromosomov, ali pa so Nemci kot manjšinski narod ponemčili večinske Slovane, ter so se med njimi ohranili otoki avtohtonih Slovanov, med katerimi še danes najdemo isto distribucijo »genetskega barvila« »R1a1«!
Sicer pa se iz podatkov, ki jih navajata Behar et al. (2003) in Rosser et al. (2000) vidi,
Behar et al. (2003):

Nemci (na splošno) -- 13 % in
Norvežani (na splošno) -- 22 %
Rosser et al. (2000):

Nemci iz Berlina --30 %
Bavarci iz Monakova/ Muenchen -- 15 %
Norvežani iz Oslo -- 31 %
Severni Švedi iz Umea -- 19 %
da je večji vpliv Slovanov na Nemce v Berlinu, kot pa na Bavarce, kar je tudi zelo vprašljivo in verjetno medsebojno neprimerljivo, saj je potrebno upoštevati večjo gostoto sodobne migracije slovanskih ekonomskih migrantov v mestih, kot na deželi.

Še vedno se sprašujejo, od kod so Slovani v Evropi dobili kromosom »R1a1« od ljudstev v centralni Aziji in Indiji. Sangupta predlaga, da so verjetno ljudstva, ki so nosila ta kromosom, že pred več kot 10 000 leti v obdobju pleistocena, prodrla na indijski podkontinent iz severozahoda, in se potem med leti 14 000 do 3100 pred n. št. razširila po področjih, kjer še danes najdemo njihove gene.

V publikaciji »Skulj et al.,« Lexical self -dating je mogoče videti, da sanskrt skozi besede kot so »gopati, gospati« in slovanske »gospod, gospodin« ter mnogo drugih iz domene pašno agrarnih besednjakov priča o jezikovni povezavi med Slovani in Indo-Arijci. Čeprav v teh publikacijah, v glavnem obravnavamo besede iz besednjaka človeških kultur pastirstva, obstajajo vezi v slovnične strukture, ki smo jih obravnavali v prejšnjih publikacijah. Ta slovnična povezava s Slovanskimi jeziki je še posebej opazna v rig-vedskem sanskrtu in manj v klasičnem sanskrtu, kjer so že bolj opazni vplivi domorodske dravidščine (Burrow 1955) Predvsem je tipično za Slovenščino, da je skupaj s sanskrtom ohranila veliko slovničnih kot tudi podobnosti v besednjaku, od katerih pa so podobnosti sanskrtskega besednjaka z germanskimi, keltskimi in romanskimi jeziki veliko manjše, med tem, ko določenih slovničnih oblik, ki sta jih obdržala sanskrt in slovenščina, ni najti v germanskih, keltskih in romanskih jezikih in tudi v indo-arijskih jezikih kot so bengali, hindi, gujarati, punjabi ni najti dvojine.

Ob tako očitnih in poglobljeni jezikovnih podobnostih med starodavnim rig-vedskim sanskrtom in sodobnimi slovanskimi jeziki in seveda danes znanimi genetskimi vezmi med Slovani in Indijskim življem, je neizpodbitno, da ima velik del Indijcev in Slovanov skupne starodavne jezikovne in genetske izvore. Ta jezikovna formacija je v soglasju z genetskimi podatki in jasno oznanja, da so rig-vedski sanskrt in Slovanski jeziki še vedno imeli skupno zgodovino v času pašnega gospodarstva pred več kot 8000 leti medtem, ko so se drugi indoevropski jeziki že odcepili od skupnega slovanskega in indo-arijskega debla.

Dodatno naj omenim, da v publikaciji - Skulj 2005 »Etruscans, Veneti and Slovenians: A Genetic Perspective« lahko vidimo, da se za mnoge Slovence pokrivajo »mtDNA« kode z 2500 let starimi iz etruščanskih in venetskih okostij, kar potrjuje genetsko kontinuiteto in povezavo.

S tem v mislih, moramo posvetiti Šavlijevi hipotezi o povezavah med Sindi / Hindi in Vindi / Veneti vso našo pozornost. Nadalje, 8000 do 10 000 let bi dalo Venetom dovolj časa, da bi se razširili po vseh področjih sveta, kjer so jih našli in opisovali antični pisci. Genetika pa nam posreduje tudi pomembno dejstvo, da nam frekvenca in porazdelitev domorodskih indijskih haplo-skupin kot je »H1-M052«, ki jih najdemo v glavnem le na indijskem podkontinentu pove, da Slovani ne prihajajo iz Indije – kar pa bi zato moralo veljati tudi za Venete.


Napisal: J. Skulj (P.Eng.) 2006

 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005-2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: