Kaj je venetska teorija?
Po knjigi Šavli-Bor-Tomažič : Veneti First Builders of European Community
Vsebino je predelal in priredil : Igor Pirnovar



Venetska teorija je dvoje!

1.
Po prebiranju večine naših slovenskih člankov o Venetih, človek dobi vtis, da je Venetska teorija intimno povezana s Slovenci. To nikakor ni zgolj slučaj in kmalu postane jasno, če se resneje posvetimo raziskovanju slovanske preteklosti in v tem duhu primerjanju kot tudi izvoru posameznih slovanskih besed. Zelo pogosto srečamo slovenske besede, katere Slovenci še dandanes razširjeno uporabljamo medtem, ko so pri drugih slovanskih narodih povsem izginile ali pa so se ohranile le v okrnjeni in pomensko neprepoznavni obliki. Taka beseda je recimo nedelja, ki jo poznajo vsi Slovani brez izjeme vendar pa je njen pomen razumljiv le Slovencu, saj razen v prenešenem smislu v češčini ali ruščini, drugi Slovani ne poznajo njenega sestavnega člena delo. Podobno je z besedo dreti, Drava, ki je samo slovenska beseda in jo poznajo drugi Slovani le v sestavljenki prodreti in kot ime reke Drina, vendar pa ne poznajo besede dreti same. Ta beseda obstaja tudi v sanskrtu dru kjer pomeni teči. Podobno je z besedo delo, ki jo v prenesenem pomenu poznajo tudi Grki kjer lahko pomeni suženj, ali v drugi obliki razkrij, pokaži. Niti najmanj ni presenetljivo, da so Grki, ki so smatrali fizično delo za nekaj manjvrednega, privzeli besedo za delo za tistega, ki naj bi tako delo tudi opravljal - to je suženj. Tudi Veneti / Slovani so temu ustrezno kasneje dodali še dve novi besedi za delo k svojemu besednjaku, le ti sta raditi in robiti (robotat). Prva označuje delo, ki ga človek opravlja zase rad, vesel, samodejno, drugo pa kot rob, suženj ali prisiljeno. Sam menim, da se je to zgodilo zato, ker so nam Grki odvzeli (helenizirali) prvotno venetsko besedo "delo". Čeprav sem prepričan, da je beseda delo resnično prvotna in venetskega izvora, bi morali končno sodbo o tem izreči jezikoslovci.

V teh uvodnih stavkih sem skušal osvetliti zelo naravno a vendar izstopajočo slovensko afiniteto do Venetov, ki po nepotrebnem in največkrat zaradi nepoznavanja vzrokov in ozadja buri zle duhove ne le med drugimi Slovani, ampak celo med Slovenci samimi. Čas bi tudi že bil, da bi še strokovnjaki, predvsem jezikoslovci, razjasnili številne doslej nepojasnjene in zanemarjene primere očitnih podobnosti slovenščine tako z venetskimi napisi, kot mnogimi starodavnimi jeziki in končno osvetlili, to za druge Slovane, skoraj nerazumljivo navdušenje Slovencev ob branju o naših skupnih prednikih Venetih.

2.
Vendar pa je Venetska teorija dosti bolj široka in pomembna, ne le za vse slovanske ampak za večino, če ne kar za vse sodobne evropske narode. To drži še toliko bolj za njihove prednike proto Venete ali kot jih v Indiji imenujejo Arijce, ime katerih je v Evropi na žalost nepopravljivo umazala rasistična ideologija nacizma. Kljub vsemu pa so Evropejcem to ime razkrili Indijci in to preden so odkrili slovanske korenine arijskih osvajalcev v Aziji. Pred tem odkritjem slovanske komponente evropske širitve v Azijo, so Venete večinoma enačili z nekim starim prazgodovinskim in morda skupnim evropskim narodom in še vedno se nekateri zahodni strokovnjaki trudijo dokazovati, da so Veneti bliže Germanom in Italcem kot pa Slovanom, čeprav za zadnje večinoma že priznavajo povezavo s Slovani, vendar le skozi nek poznejši proces mešanja slovanskih prišlekov z Italskimi plemeni. Zanimivo je le, da se da najti veliko latinskim ali romanskim besedam slovanski izvor, in to celo takrat, ko ni mogoče najti prav nobene latinske ali pa osnove iz kakega drugega jezika. Taka je na primer beseda oz. ime za celotno Italijansko ozemlje Apenini, ki ima afiniteto s slovensko besedo za apno (apnenec). Ali pa italijanska beseda cavalo, ki ji zahodni jezikoslovci ne znajo najti porekla, pa ji v resnici po upoštevanju betatizma [b>v], ustreza slovenska beseda kobila, in staro slovanski (češki, ruski, estonski) kobon, komon, ki je postal danšni konj. Takih besed ni le nekaj in jih nikakor ne gre zavrniti kot neke osamljene slučajnosti. Tudi ni edino latinščina jezik, s katerim imajo venetski ali slovanski jeziki ogromno skupnega. Podobno je z grščino, hetitščino, luvijščino, etruščanščino, akadščino in se razume s sanskrtom. Od vseh teh pa je prav analiza grščine najbolj zanemarjena, ko pride do iskanja odvisnosti in podobnosti s slovanskimi jeziki, saj naj bi Slovani uradno prispeli v Evropo prepozno, da bi lahko vplivali na razvoj Evropskih jezikov, kaj šele grščine, ki jo skoraj smatrajo za mater vseh Evropskih jezikov.

Možnost sorodnosti Venetov s Slovani prej kot s katerimkoli drugim evropskim narodom, je sprožila množico stranskih efektov, ki so se dolgo skrivali pod skupnim imenovalcem ignoriranja in nemalokrat naravnost smešnega ali napačnega tolmačenja in, če že ne uničevanja, gotovo utajevanja in skrivanja novih dokazov o Venetih.

Ko torej govorimo o Venetski teoriji, je potrebno omeniti dva cilja ali aktivnosti, ki sta zvesta tej teoriji, prvo je raziskovanje in odkrivanje novih dokazov povezanih z Veneti, drugo pa je, iskanje resnice in odkrivanje zgodovinskih zmot, ki so posledica pokristjanjevanja in vpliva v veliki meri rasistično motiviranih ideologij.

Ali smo Slovenci potomci Venetov?

Zgornje vprašanje dodatno sprašuje ali imamo Slovenci zares več kot 4000 let staro zgodovino? Na ta in podobna vprašanja je odgovor pritrdilen, saj smo Slovenci tudi Slovani. Po tej teoriji namreč, naj bi Veneti bili predniki Slovanov. Torej tudi ne more biti res, da smo "Slovani" prišli v Evropo med tako imenovanim preseljevanjem narodov v 5. in 6. stoletju izza Zakarpatja, ampak smo evropski staroselci.

OPOMBA:

Dostikrat boste srečali besedi Veneti in Slovenci skupaj. To je pomotoma možno razumeti kot šovinistično. V resnici sem, kadar sem napisal Veneti (Slovenci) hotel le poudariti, da so Slovenci ohranili najstarejše oblike slovanske slovnice in v dialektih celo starodavnih venetskih in etruščanskih oblik. Seveda so Etruščani prejeli ali pa že kar prinesli sabo od anatolskih Venetov sposojene besede in podobne slovnične oblike, pa vendar kot bomo videli, smo zahodni Slovani sprejeli tudi kaj izvirno etruščanskega v naših jezikih. Veneti, kot jih obravnavamo pod imenom Sloveneti, so le ena od skupin Venetov, ki so se ohranili predvsem v srednji Evropi, vendar pa je v pradavnini obstajalo veliko Venetskih skupin. Čeprav sem do sedaj naletel na izrazito slovenske jezikovne elemente prav povsod, kjer je mogoče najti ohranjen venetski jezik, je potrebno dodati, da so se ohranili tudi elementi drugih slovanskih jezikov vse od ruskih pa do srbohrvaških.

Zdi se mi pomembno poudariti, da bi bilo napačno trditi, da smo Slovenci predniki Slovanov, veliko bolj verjetno je, da so vsi Slovani potomci Venetov ali pa v redkih primerih asimilirani prišleki, kot so recimo v Sloveniji Lahi.

Za zakrpatsko teorijo preseljevanja narodov ni nobenih dokazov. Prav nasprotno, pomanjkanje omemb vdorov v takratnih kronikah priča proti tej teoriji in arheološke najdbe potrjujejo, da je "Zakarpatska teorija" neresnična.

Venetska teorija je trn v peti Indoevropski teoriji

Zahodnoevropski zgodovinarji in jezikoslovci se trudijo prikazati vse venetske arheološke dokaze kot keltske ali germanske. Očitno je, da gre pri tem za ideološko in politično motivacijo, ki nima nič skupnega z na novo odkritimi zgodovinskimi dejstvi. Ker je pri Etruščanih mogoče najti neizpodbitne vezi in povezave do Venetov, katere bi etruskologi radi utajili, so tako etruskologi postali naravni zavezniki problematičnih in z resnico skreganih zahodno evropskih zgodovinarjev in jezikoslovcev.

Kljub vsemu pa zanimanje za "Venetsko teorijo" ne usiha, saj se dnevno odkriva vedno več dokazov njej v prid. Tako recimo obstaja veliko novih in javnosti malo poznanih arheoloških dejstev, ki opozarjajo na povezavo visoko razvitih Etruščanov, s Hetiti, Veneti, Slovani in še posebno s Slovenci. To je prav nasprotno trditvam etruskologov, ki se trudijo Etruščane prikazovati kot ne-indoevropsko ljudstvo in temu ustrezno, če je le mogoče želijo zabrisati sleherno sled etruščanskih povezav z obstoječimi evropskimi in še posebno slovanskimi jeziki! Seveda to ni možno in protislovja kar cvetijo v številnih njihovih člankih in knjigah. Tudi zgodovina antične Grčije je polna podobnih povezav z Etruščani, Hetiti kot tudi Veneti.

Na podoben način kot etruskologi trdijo da Etruščani niso indoevropejci, bi se dalo trditi isto o Grkih. Ali je res tako nemogoče, da bi grščina prejela evropske oblike od staroselcev. Kako zbegani, neuki ali zaslepljeni so vendar jezikoslovci, da še vedno trdijo prav obratno, namreč, da so Evropejcem prinesli njihove evropske jezike neevropski Grki. Ni potrebno biti jezikoslovec, da bi odkrili neindoevropske prvine v grščini, kot tudi očitne slovanske (venetske) usedline in marsikateri jezikoslovec, slavist se bo strinjal, da je v grščini mogoče celo slutiti venetsko osnovo! Na žalost nam že več kot tisoč let skoraj izključno grščino razlagajo le germanski in romanski jezikoslovci, ki v večini nimajo prav nobenega posluha za slovanske jezike, ali pa danes pod finančnimi pritiski slepo podpirajo "karpatsko zmoto". Slika ni dosti drugačna nikjer drugje v lingvistiki in skoraj nerazumljivo je, da je ta znanost še vedno tako pristranska in oporečna.

Ko je okoli leta 1920 češki jezikoslovec Bedřich Hrozný končno razvozlal Hetitščino, je to resno omajalo temelje uradni zgodovini, ki je dotlej gradila svoje teorije na grških mitoloških bajkah ter nedokazljivih srednjeveških teorijah. Že leta 1906 so vzhodno od Ankare odkrili hetitsko glavno mesto Hatušo, kjer so kmalu našli arhiv hetitskega kraljestva z več kot 10,000 klinopisi. To odkritje je napovedalo konec dve tisočletji trajajočemu zgodovinskemu sprenevedanju in poneverjanju.

Vendar pa pristaši "stare zgodovinske šole" še kar naprej varajo javnost, saj vedo, da ni veliko ljudi, ki bi lahko preverjali številne razlage klinopisov, ki so se pojavile kot gobe po dežju v obdobju zadnjih 50 let. Vendar pa, če imate vsaj malo malo detektivske žilice, dobre volje in žilice za jezike, boste pri branju večine knjig o Hetitih, ki jih ni malo, lahko zelo hitro ugotovili, da se v tem starem jeziku skriva presenetljivo veliko podobnosti z slovanskimi jeziki, ter da pisci velikokrat nasilno iščejo veliko manj verjetne in često pomensko nesmiselne germanske oblike ali podobnosti.

Spodaj bom na hitro poizkusil pokazati kar sem zapisal v prejšnjem odstavku. Moj namen tukaj ni razlagati primera hetitskega stavka, ampak pokazati kako je možno na več načinov in skozi več jezikov razlagati isto stvar. Torej za primer poglejmo slavni hetitski stavek, katerega B. Hrozný razlaga na osnovi sumerskega hieroglifa, ki ga v transkripciji označujemo z besedico NINDA in pomeni kruh.

nu NINDA~an ezzatteni vadar-ma ekuteni
Sedaj kruha poješ potem vode popiješ

Najprej poglejmo besedico ezzatteni . Po slovansko jo lahko razstavimo v dve besedi: ez=ješ in za tteni=za tem. Nemci pa tukaj lahko vidijo eno besedo in sicer ezzatteni=essen

Še bolj zanimivo pa je, da je ta isti stavek Manuel Robbins zapisal takole :

nu NINDA~an ezzatteni vaTar-ma ekuteni

Dvomim, da se je pisec samo zmotil in v besedici "vaDar"= "voda" pomotoma odtipkal črko "T" namesto originalnega "D" ter tako mimogrede pogermanil oz. še bolje poangležil : "vaTar"= "water"? V resnici so v zadnjih petdesetih letih hetitologi začeli prilagajati interpretacije hetitskih klinopisov germanskim jezikom in se sistematično izogibati vsemu, kar je sorodno slovanskim jezikom. Naj omenim božanstvo "Sius", ki nedvomno spominja na slovansko besedo "sijati" in tudi na etruščanskega "Usil-a" ali pa na grškega "Zeusa". Te povezave postanejo še bolj očitne, ko srečamo hetitsko besedo "si-ya-a-ti", ki je prevedena kot "streljati, zalučati". Očitno gre za "bliskanje, bliske, strele", torej "metati ognjene strele", kar je počel tudi grški "Zeus", ki kot nam razkriva hetitščina s pomočjo venetskega besednjaka, zato zelo verjetno tudi izvira iz venetskega okolja.

Vse to pa nam svetovno priznani in slavni germanski strokovnjaki -- hetitologi zelo taktno zamolčijo, ali bolj naravnost povedano skrivajo, ker ne razkriva le očitne sorodnosti Slovanov z Veneti in Hetiti ampak tudi dejstva, da so vsaj delno Grki prevzeli svojo mitologijo od drugod in predvsem od staroselcev ter od očitno starejših Venetov, ki jih sam najraje imenujem "Pravi Pelazgi".

Tako raziskovalno delo in početje sodobnih hetitologov, zgodovinarjev in jezikoslovcev ni le pristransko, ampak je iz znanstvenega stališča nesprejemljivo in zasluži najresnejšo grajo in obsodbo.

Kot že rečeno so hetitski klinopisi osvetlili tudi marsikatero uganko Antične Grčije in to predvsem stvari, ki dopolnjujejo ter celo podpirajo tezo o povezanosti Hetitov z Etruščani in razumljivo z Veneti. S pomočjo hetitskih arheoloških najdb se končno lahko na znanstveni podlagi lotimo tabuja o izvoru Helenov, ki se še vedno skrival za v mistiko zavite uradne razlage, ali pa ne dosti boljše, po mojem povsem za lase privlečene teorije o balkanskem izvoru Grkov, da pa sploh ne govorim o Grkih iz Skandinavije!? Čudno se mi zdi, da si Grki niso omislili medveda namesto leva kot svojega simbola na slovitih levovih vratih v Mikenah. Ali pa se je takrat na severu Panonije in morda celo v Skandinaviji že toliko otoplilo po zadnji ledeni dobi, da je tudi tam zavladal afriški ali pa azijski kralj živali.

Grki in Rimljani so se naučili pisati tudi od Venetov!

Na začetku 20. stoletja so v osrčju Podonavja v Srbiji odkrili okoli 7000 let staro arheološko najdišče poznano kot kultura Vinče, ki je tudi poznano pod imenom Lepenski Vir. Raziskovalci so že mnogo let resno študirali to kulturo. Še posebno pozornost je pritegnila tam odkrita pisava. Pozneje je dr. Radivoj Pešić, poznan etruskolog ter profesor v Milanu, posvetil zadnja leta svojega življenja prav črkopisu iz Vinče, ki je postal znan kot najstarejši linearni sistem pisave. Svoja odkritja je tudi objavil v milanski enciklopediji Grande enciclopedia contemporanea. Smrt mu je preprečila, da bi svoje delo objavil v knjigi, vendar pa sta mu to željo uresničila sinova in leta 1995 v Beogradu objavila knjigo z naslovom Vinčansko pismo.

Ob primerjanju kasnejših pisav drugih kultur s pisavo iz Vinče je dr. Pešić v tabelah teh črkopisov dokumentiral podobnosti in pokazal, da so vsi feničanski, venetski, staro grški in etruščanski črkopisi uporabljali veliko enakih črk kot jih je našel v črkopisu iz Vinče. A najzanimivejše je dejstvo, da so prav vse črke etruščanskega črkopisa bile odkrite tudi v Vinči. Seveda isto velja za venetski črkopis, ki je z nekaj izjemami identičen etruščanskemu. Dobro poznano dejstvo je, da sta si stara grška in etruščanska pisava zelo podobni, saj etruskologi celo trdijo, da so si Etruščani svojo pisavo sposodili od Grkov. Tudi Frigijci ali Veneti v Anatoliji so po razsulu hetitskega kraljestva, prav tako že v pred klasični grški dobi, tudi uporabljali ta črkopis in z njim ovekovečili svojo prisotnost tam ter tako izpričali svojo sorodnost z našim jezikom, kar je obsežno dokumentiral in razložil v svojem delu Gordian Knot Unbound naše gore list Anton Ambrožič iz Kanade. Vse do nedavnega je med vsemi svetovno priznanimi jezikoslovci prevladovalo mnenje, da Frigijskih napisov iz Anatolije ni mogoče razumeti ter ugotoviti v katerem "grškem dialektu" ali azijskem (perzijskem) jeziku so napisani. Ni potrebno posebej poudarjati, da je na pomoč priskočil Slovenski jezik in, da ne gre le za neke obrobne podobnosti marveč za celovito praslovanščino (slovenščino), ki je dodatno zelo podobna armoriški venetščini, ki so jo preden jo je prav tako Anton Ambrožič uspešno razvozlal, smatrali za keltsko govorico. Upoštevajoč nova odkritja iz Vinče in se razume časovne okvire vseh teh antičnih kultur, ne more več biti dvoma o izvoru in starosti Grške in Rimske pismenosti.

Ampak, to sploh še ni vse, kje so v tej sliki Veneti, ki so zapustili svoje sledove v 3500 let starem indijskem izumrlem jeziku sanskrt. Kot bomo kmalu videli v sliko tukaj tudi stopa slovenski jezik, katerega starodavne slovnične oblike kot tudi skoraj neverjetne pomenske podobnosti s sanskrtom prav gotovo niso nek misteriozni slučaj.

Gramatično: prva oseba dvojine
Sanskrt: Nagna u hladake vode plavavah
Slovensko: Naga v hladki vodi plavava

Gramatično: prva oseba množine
Sanskrt: Svetam karpatam saha sivanikya sivyamah
Slovensko: Svetlo krpo s šivanko šivamo

Da ta dva stavka nista zgolj nek slučaj se lahko prepričate v članku o Indoevropskih jezikih, kjer sem vključil še več tabel in majhen slovar podobnih slovenskih besed z inačicami iz sanskrta. Še posebno vas opozarjam na imena slovenskih rek, katerim smo Slovenci šele s pomočjo sanskrta odkrili logične pomene, kot je recimo "Mura", ki je za Slovenca le ime, v sanskrtu pa pomeni "viti se in brzeti".

Vendar pa moram dodati, da se vse kar je doslej v naših člankih o sorodnosti venetščine s sanskrtom objavljenega, komaj opazno dotika vseh teh izredno zgovornih zapuščin naših davnih prednikov. Sanskrt nedvomno zasluži, da bi se mu končno resno posvetili tudi naši slavisti ter še znanstveno potrdili in razjasnili sorodnosti med slovanskimi jeziki in tem davnim Indijskim jezikom.

Ob tej priliki bi rad še dodatno opozoril, da zgoraj omenjeno nezdravo stanje v sodobni zgodovini, ki je posledica kakršnihkoli ideologij, škoduje na vseh straneh tolmačenja pradavnine. Tako sem recimo bil zelo presenečen, ko v obsežnem slovarju sanskrta Arthurja A. Macdonella, nisem našel besede za vodo. Ali pa, da je v najkasnejšem oxfordskem slovarju antične grščine mogoče najti celo besede, ki naj bi jih odkrili šele po letu 1950 v grških hieroglifih pred-klasične Grčije! To so stvari, ki ne, da nekatere mogoče res samo po krivem, blatijo najuglednejše akademske institucije, ampak nam vsem mečejo pesek v oči!

Povzetek

Torej kaj je venetska teorija? Namesto, da bi takoj dal neko bolj formalno opredelitev, sem v zgornjih odstavkih najprej skušal na peščici primerov pokazati nekaj tipičnih problemov s katerimi se teorija sooča in ukvarja. Očitno se osnovne ideje, in vprašanja te teorije vrtijo okoli izvora, obstoja in preobrazbe neke evropske skupine ljudstev s skupnim imenom Veneti, ki so skozi čas in zemljepisne širine ohranjali presenetljive medsebojne podobnosti in karakteristike, kot so na primer jezikovna in etnična pripadnost, družbena ureditev, različne kulturne značilnosti kot tudi religiozna pojmovanja ter običaji. Za primer naj omenim podobnosti med sodno upravnim aparatom v Benetkah in srednjeveškim Novgorodom v Rusiji, tradicionalno slovensko zakonodajo in status žena v naši zakonodaji in družbi, tipično slovensko vaško ureditev z lipo, ki je ob tem postala pravi slovenski simbolom in naravno stičišče za srečanja prebivalcev organiziranih skupnosti, slovenske kneze, knežji kamen in pošiljanje ljudskih poslancev na zborovanja (sabori, pojezde) itd.

Nekatere od teh običajev je mogoče slediti nazaj do Anatolije med Hetite in Paflagonske Venete, drugi pa so se do današnjih dni ohranili po širši Evropi od Skandinavije do Francije in globoko v današnje nemške predele, kjer so Veneti sprejeli tuje jezike obdržali pa so svoje starodavne omike in simbole kot so ljudska noša, in celo lipa skupaj s sledovi krajevnih običajev, ki spadajo zraven.

Kljub vsemu temu in četudi je zaradi svoje arhaičnosti slovenščina najbližja venetščini ter, da je predvsem na področju jugovzhodnih Alp pojem Veneti mogoče istovetiti s slovenskimi predniki je potrebno poudariti, da Venete izven konteksta severno-jadranskih Venetov na noben način ne smemo istovetiti s Slovenci ali pa z njihovimi predniki. Odločilno vlogo je imel čas, ki nas je ras je vse Slovane dodobra preoblikoval, ponekod celo do neprepoznavnosti, kot je recimo z Avstrijci severnimi Italijani, gorskimi Švicarji in velikim delom Nemcev in Skandinavcev. Seveda je lista še dosti večja od katerih ne smem izpustiti, dela Francozov in Angležev ter, da celinskih Keltih ali pa o Grkih sploh ne govorim. Torej imamo verjetno z Veneti v Evropi vsi nekaj skupnega kar bržkone izhaja iz teze, da so Veneti nekoč bili večinsko evropsko ljudstvo. Vendar pa je to že ekstremna trditev, ki je trenutno nimam namena ne podpirati in ne zanikati. Naj le omenim, da obstaja med sodobnimi evropskimi strokovnjaki kar nekaj takih, ki so se že javno in tudi resno vprašali o možnosti v davnini z Veneti preplavljene Evrope.

Zgornje vprašanje je lažje razumeti, če se spomnimo, da Veneti ne predstavljajo enega samega ljudstva ampak večih skupin, ki so se v času nekaj tisočletij razširili po celotni Evropi, delih Male Azije, severne Afrike in Bližnjega vzhoda ter pustili, vsaj jezikovno, najoprijemljivejše in najbolj zgovorne sledove v daljni Indiji. Zagotovo je, da so Veneti doživeli največji in, več kot dve tisočletji trajajoč razcvet, proti koncu neolitika (kamene dobe), ko so popolnoma obvladovali centralno Evropo, kjer iz tega časa in iz prehoda v zgodnjo bronasto dobo poznamo bogata arheološka najdišča ti. lužiške kulture ali kulture žarnih grobišč. Za to obdobje so značilna najdišča močno utrjenih naselij s tipičnimi venetskimi gospodarsko ekonomskimi, vojaškimi, spiritualnimi in obrednimi ter etničnimi karakteristikami. Najbrž ne bo napak, če tudi čas njihove razširitve proti vzhodu v Azijo postavimo v to obdobje ali morda v neposredno bližino pred njim.

Venetska teorija pa se ne trudi le dokazati resničnost zgoraj navedenih dejstev, ampak išče vzroke in okoliščine, ki so botrovali nastanku Venetov, spremlja njihov razvoj in transformacije, ob čemer pa se obvezno dotika tudi nastanka drugih sodobnih evropskih narodov, ter raziskuje njihove povezave in odnose z Veneti. Seveda so v luči Venetov najbolj vidni njihovi sodobniki, sosedje in vsi, s katerimi so na svoji poti od Evrope do Indije prišli v opazen zgodovinski dotik. To v grobem določa začetne zgodovinske, geografske in časovne okvire raziskav o Venetih. Kljub temu, da so se s pomočjo drugih znanstvenih disciplin ti raziskovalni okviri sčasoma bistveno razširili, so se znotraj le teh med posameznimi členi in člani pokazale zelo izrazite podobnosti in odvisnosti, ter ni bistvenih problemov ločevati venetskega od ne-venetskega. Večji problem predstavljajo še vedno zamolčana dejstva o prav obratnem, namreč, da med Veneti, Grki, Etruščani, Arijci, Hetiti, Indijci in še nekaterimi drugimi etnosi iz prej omenjenih zgodovinskih okvirov očitno in neoporečno obstajajo trdne vezi in odvisnosti.

Človek in človeška družba se naravno upirata brskanju po njuni preteklosti in to še posebno, kadar tako brskanje opravlja nekdo nepoznan ali nezaželen. Tako se pod raziskovalno lečo venetologov verjetno počutijo tudi zagovorniki stare zgodovinske šole, ki je zadnjih 2000 let zelo pristransko povzdigovala zahodno evropsko kulturo v senci staro grške in staro rimske kulturne ter židovsko -krščanske religiozne in moralne baze. To so okoliščine, v katerih so se pod grško -rimskimi in židovsko -krščanskimi vplivi v zadnjih 2000 letih izoblikovali moderni evropski etnosi, ki so namenoma uničevali in zamenjavali vse kar je spominjalo na pred-grške, pred-rimske "barbarske" ali pa gledano religiozno poganske čase.

Ne, da bi simpatiziral s stalinistično Rusijo, naj le omenim Winstona Churcilla, ki je v svojih dobro poznanih diplomatskih izjavah, na katere nas še danes spominjajo v številnih dokumentarnih oddajah, o Rusih govoril kot o "barbarih". Kdor ima vsaj malo slovanske duše in je poizkusil življenje na "zahodu" bo vedel, da kar omenjam tukaj ni prav nič izvzeto izven konteksta, ampak je na žalost dobro ohranjen ostanek preživetih ideologij izbranih vladajočih narodov in, da - morda nekoč celo Venetov, saj vendar je besedo "barbar" mogoče najti že v sanskrtu in so jo skoraj gotovo Veneti uporabljali za indijske domorodce Dravidce.

Iz nekaj prejšnjih odstavkov je razvidno, da ima venetska teorija zaradi svojega iskanja resnice lahko zelo veliko potencialnih naravnih sovražnikov. To verjetno nikoli ne bo zaustavilo raziskovalcev in venetologov, da bi nehali brskati po preteklosti, saj je vendar to preteklost nas vseh iz te ali pa one strani pojmovanja resnice.

 


Izbor glavnih tem (Veneti, Grki, Etr...)         Izbor glavnih tem

 

©2005


Document:
URL:
Last Updated: