Neolitik
Avtor: Igor Pirnovar

Uvod

Sub #1
Jezik in zgodovina se dopolnjujeta

 


 

Uvod --

 Iz: 
	{{{ s/Uvod/jz_nastanek_jezika_OBJ_s.html }}}
dal bom tudi v:
	{{{ s/Vin/sk_odKodSanskrt_s.html }}}
	{{{ s/Uvod/zg_neolitik_s }}}
Kasneje sem tudi v sanskrtu odkril potrdila, da so v Indijo resnično prav Evropejci ali bolje Veneti skupaj s svojim jezikom razširili to svoje znanje astronomije. Vendar pa to tudi pomeni, da je nekaj resno narobe s splošno sprejetimi časovnimi okviri, ki jih zgodovinarji in tudi jezikoslovci ter poznavalci rigvedske in klasične indijske literature utemeljujejo v senci IE teorij. Še bolj pa je vprašljivo pojasnjevanje jezikovnih povezav med sanskrtom in evropskimi jeziki skoraj izključno samo preko grščine in drugih zahodnoevropskih jezikov, katerih jezikovni odtis v sanskrtu v primerjavi z venetskim je nekajkrat manjši, slovnično pa praktično zanemarljiv.

Pri svojem delu z Veneti se najpogosteje zaletavam v prepozne datacije dogodkov iz prazgodovine. Končno pa tudi znanstveniki spoznavajo isto, tako sedaj odkrivajo, da prazgodovina traja kakih 3.000 let dlje kot so doslej domnevali. S sprejetjem ali priznanjem nedavno odkrite vzhodno-mediteranske Natufijske kulture (Natufian culture), ki jo datirajo v obdobje od 12.500 do 9.500 pr.n.š., se bo časovni mejnik, ki označuje začetek nove kamene dobe premaknil za tri tisoč let bolj v preteklost. Tudi, zgoraj omenjeno odkritje, 35.000 let starega lunarnega koledarja, je drastično spremenilo razumevanje tedanje družbe in kulture, predvsem pa kognitivne sposobnosti takratnega človeka.

5350 do 5100 let. Os kolesa, izdelana iz hrastovega lesa, meri 124 centimetrov.

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.htm

ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritega kolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki iz eneolitskega-bakrenodobnega chasa. Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERA potrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr.n.sht., kar naj bi pomenilo, da je to najstarejshe leseno kolo na svetu. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datirana samo po kulturnih plasteh.

 

Prazgodovina

 

H

o

l

o

c

e

n

Zgodovina
Latenska doba  

P
r
o
t
o

z
g
o
d
o
v
i
n
a

Halštatska
Železna doba
  Pozni  
Srednji
Zgodnji
Bronasta doba
Neolitik Bakrena doba  
Pozni
P
r
e
d

z
g
o
d
o
v
i
n
a

Srednji
Zgodnji
Mezolitik
Epipaleo-
litik
Pozni
Srednji
Zgodnji
P
l
e  c
i  e
s  n
t
o
Paleolitik Pozni
Srednji
Zgodnji
Kamena doba

Zgodovina človeka v letih
oddo
Holocen: 09.500
9.500117.000
Pleistocen:     117.000    2.588.000

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

############################################################################
Indus Valley Civilization (IVC)
-------------------------------------------------------
http://en.wikipedia.org/wiki/Indus_Valley_Civilization


	Neolithic
	---------
	http://en.wikipedia.org/wiki/Neolithic
	--------------------------------------------------------------------
	The Neolithic Age, Era, or Period, or New Stone Age, was a period in 
	the development of human technology, beginning about 9500 BCE in 
	the Middle East[1]  that is traditionally considered the last part 
	of the Stone Age. The Neolithic followed the terminal Holocene
	Epipalaeolithic period, beginning with the rise of farming, which 
	produced the "Neolithic Revolution" and ending when metal tools 
	became widespread in the Copper Age (chalcolithic) or Bronze Age or 
	developing directly into the Iron Age, depending on geographical 
	region. The Neolithic is not a specific chronological period, but 
	rather a suite of behavioral and cultural characteristics, including 
	the use of wild and domestic crops and the use of domesticated animals.



	------------------------------------------------------------
Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške  
tehnike  in tradicionalno zadnji del kamene dobe. Obdobje neolitika sledi 
končnim holocenskim  epipaleolitskim  obdobjem in se začne s pojavom 
kmetovanja, ki je povzročilo neolitsko revolucijo in se, odvisno od 
geografskega območja, konča z razširjenjem kovinskih orodij v bakreni 
dobi (halkolitik) ali bronasti dobi ali pa se razvije neposredno v 
železno dobo.

V tem času so nastajala stalna bivališča ob rekah, morjih (kažuni, 
zemljanke, kolišča). Ob koncu ledene dobe je nastopila otoplitev in 
izumrle so mnoge ledenodobne živali. Začeli so uporabljati prva 
prevozna sredstva - čoln drevak. 

Ljudje so se začeli deliti na poljedelce 
	(značilna orodja iz mlajše kamene dobe so motika, ralo, srp, ...) 
in živinorejce. 

Zaradi večje varnosti so se ljudje začeli združevati v skupnosti - rod, 
rodovna skupnost, pleme. Začel se je tudi razvoj obrti: lončarstvo, 
tkalstvo, pletkarstvo, krznarstvo/usnjarstvo, izdelovanje nakita,...


Opombe in reference

   1. Ime je iznašel Sir John Lubbock leta 1800 kot izboljšavo 
sistema treh dob. Pogosteje se uporablja v Starem svetu, saj je 
njegova uporaba v Amerikah in Oceaniji, kjer se tehnika obdelovanja 
kovin ni v celoti razvila, vprašljiva. Izraz neolitik se torej ne 
nanaša na določeno kronološko obdobje, temveč na vrsto vedenjskih 
in kulturnih značilnosti, med katere spadajo uporaba divjih in 
kultiviranih rastlin in udomačenih živali. 

Nekateri arheologi že dolgo svetujejo, da se namesto izraza 
neolitik rajši uporablja kateri izmed opisnejših izrazov, npr. 
zgodnje vaške skupnosti, vendar se to še ni širše uveljavilo.

	------------------------------------------------------------
	SLIKE:
		~/wk/z-slike/zg/neolitik
			neolitik-Tell_Qaramel-Single-grained-einkorn.jpg
			neolitic-2-BronzeAge_syria-aleppo-zv.jpg


	New findings put the beginning of the Neolithic culture back to 
	around 10700 to 9400 BCE in Tell Qaramel in northern Syria, 25km north 
	of Aleppo. Until those findings are adopted within archaeological 
	community, the beginning of the Neolithic culture is considered to 
	be in the Levant (Jericho, modern-day West Bank) about 9500 BCE. It 
	developed directly from the Epipaleolithic Natufian culture in the 
	region, whose people pioneered the use of wild cereals, which then 
	evolved into true farming. 

	"proto-Neolithic" (12,500–9500 BCE or 12,000-9500 BCE)
	------------------------------------------------------

	Natufian culture
	----------------
	http://en.wikipedia.org/wiki/Natufian_culture
	SLIKE:
		~/wk/z-slike/zg/neolitik
			proto-neolitic-natufian-culture-zv-s1.jpg
			proto-neolitic-Lovers_9000BC_AinSakhri-cave-s2.jpg

	The Natufians can thus be called "proto-Neolithic" (12,500–9500 BCE 
	or 12,000-9500 BCE). As the Natufians had become dependent on wild 
	cereals in their diet, and a sedentary way of life had begun among 
	them, the climatic changes associated with the Younger Dryas are 
	thought to have forced people to develop farming. By 9500–9000 BCE, 
	farming communities arose in the Levant and spread to Asia Minor, 
	North Africa and North Mesopotamia. Early Neolithic farming was 
	limited to a narrow range of plants, both wild and domesticated, 
	which included einkorn wheat, millet and spelt, and the keeping of 
	dogs, sheep and goats. By about 8000 BCE, it included domesticated 
	cattle and pigs, the establishment of permanently or seasonally 
	inhabited settlements, and the use of pottery.


	
--------------------------------------------------------------------


The Indus Valley Civilization (IVC) was a Bronze Age civilization 
(3300–1300 BCE; mature period 2600–1900 BCE) which was centred mostly in 
the western part of the Indian Subcontinent and which flourished 
around the Indus river basin. Primarily centered along the Indus and 
the Punjab region, the civilization extended into the Ghaggar-Hakra River 
valley and the Ganges-Yamuna Doab, encompassing most of what is now Pakistan, 
as well as extending into the westernmost states of modern-day 	India, 
southeastern Afghanistan and the easternmost part of Balochistan, Iran.

The mature phase of this civilization is known as the Harappan Civilization, 
as the first of its cities to be unearthed was the one at Harappa, excavated 
in the 1920s in what was at the time the Punjab province of British India 
(now in Pakistan).[10] Excavation of IVC sites have been ongoing since 1920, 
with important breakthroughs occurring as recently as 1999. Mohenjo-Daro, 
is another well-known IVC archeological site.

The Harappan language is not directly attested and its affiliation is unknown, 
though Proto-Dravidian, Elamo-Dravidian, or (Para-)Munda relations have been 
posited by scholars such as Iravatham Mahadevan, Asko Parpola, F.B.J. Kuiper 
and Michael Witzel.
###############################################################################

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005,2007,2008,2009,2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: