Sanskrt je umetna tvorba
Avtor: Igor Pirnovar

V odstavkih iz članka z naslovom »Organizacija jezikov« v podpoglavju »Piramidna struktura jezikov« smo se seznanili s tem kaj so »besede zloženke« in predvsem, da so eden od pokazateljev, da je jezik nastajal ob asimilaciji različnih jezikov in ob vsaj delno pomanjkljivem poznavanju pomena vseh sestavnih delov besed. Iz zgodovinsko sociološkega vidika je do mešanja jezikov prišlo šele po oblikovanju družbenih tvorb, ki jih je bilo smiselno ne le oropati ampak permanentno zasesti in podvreči. Jezikoslovje na drugi strani potrjuje, da so se v začetnih razvojnih fazah ljudske govorice najuspešneje in najhitreje razvijali tisti jeziki, ki so s pomočjo semantičnih povezav dodatno podpirali nemotena razvoj in rast besednega zaklada. V tem pogledu je nehomogenost družbenega okolja nezaželena, kar po domače pomeni, da ni res, da so se prvotne etnične skupnosti začele oblikovati relativno pozno v neolitiku, ampak jih lahko pričakujemo že v paleolitiku. To potrjujejo raziskave nastajanja jezikov, ki so v teh zgodnjih razvojnih stopnjah odkrila izredno močne semantične strukture, katere so lahko nastale le v homogenih etničnih skupnostih. Zato lahko zaključimo, da so se jeziki v zgodnjih fazah svojega razvoja predvsem pa razvoja svojega besednega zaklada asimilaciji naravno upirali.

Sodobna spoznanja, da je že pred več desettisočletji kro-magnon raziskoval nebesne pojave in jih osupljivo natančno tudi dokumentiral, nedvomno potrjujejo, da je že vsaj pred 35,000 leti človek živel v prav takem stabilnem homogenem družbenem okolju, kjer so bili idealni pogoji za razvoj jezikov z globokimi in na široko razvejanimi semantičnimi strukturami. »Besede zloženke« so v teh okoljih in razmerah nepoznan koncept, kar je v skladu s trditvijo, da take besede niso značilne v starih jezikih.

Besede zloženke so ena od značilnosti sanskrta -- Vendar take zloženke kljub temu najdemo celo v sanskrtu, ki ga marsikdo smatra za stari jezik s staro piramidno strukturo, kar je v nasprotju z dejstvom, da ta jezikovni element, torej »besede zloženke« običajno oznanja jezik s ploščato strukturo, kar pa sanskrt prav gotovo ni.

Tudi po vsebini je v besednjaku sanskrta mogoče videti, da je nastal z zlitjem več jezikov, kar je dodatni indikator, da bi ga lahko uvrščali med mlade jezike. To bi se tudi moralo odražati v strukturi jezika. Pričakovati bi bilo, da bi se jezik slovnično poenostavil, kar pa pomeni, da bi se njegova jezikovna organizacija sploščila v bolj ploščato jezikovno strukturo. Vendar pa se to ni zgodilo. Za to so poskrbeli Brahmanski "jezikoslovci", ki so umetno z dekadentnim napihovanjem slovničnih pravil vzdrževali piramidno organizacijo sanskrta. V resnici je sanskrt tudi nastal kot umetna tvorba za kar največji dokaz sta tako obstoj principa tvorbe zloženk kot enega od temeljnih mehanizmov za tvorbo besed, kot tudi dejstvo, da je besednjak zlitina več jezikov. Tako je recimo venetska beseda ogenj v velikem številu besed združena z originalno neprepoznavnimi besedami iz drugih besedišč, kot tudi z originalno venetskimi besedami recimo:

 

Ogenj - Pogreb, Pogrebni ogenj / Grmada, Žara


Predvsem veliko število zloženk in univerzalni princip tvorbe novih besed s spajanjem besed iz različnih, na začetku nesorodnih besedišč predpostavlja, da so ob času zlitja teh besedišč, ki so postala sestavni del novega jezika, le ta bila že relativno dobro razvita. Razvoj Brahmanistične filozofije, ter nastanek literarne pismene oblike "Rig Vede", še bolj pa izumetničena sanskrtska slovnična pravila ( glej: ), ki so nastala kakih 800 let za prvimi zapisanimi zbirkami vedskih himn, to je v klasični sanskrtski dobi (od 5. ali 4. stol. pr. n. š.), so bili glavni vzroki za umetno tvorbo besed, ki jih v originalnem jeziku Evropejcev kratko malo ni bilo! Sanskrt je izjemni primer nenaravne tvorbe besed o čemer bolj podrobno spregovorimo v temi . Kdor je imel priložnost, da se je s sanskrtom in predvsem njegovim besediščem od bliže seznani, je lahko videl obe karakteristiki, tako obstoj velikih pomenskih skupin ali besednih grozdov, kot tudi veliko število neodvisnih in nepovezanih ter po besednjaku neurejeno razmetanih besed. To pa sta značilnosti obeh jezikovnih organizacij, tako ploščate kot piramidne, kar je mogoče razložiti le, če jezik ni nastal po naravni poti v relativno homogenem okolju, davno preden sta obstajala dobro razvita človeška govorica in sporazumevanje, kot je primer s klasičnim, ne pa rigvedskim sanskrtom.

V zgornjem primeru za ogenj je tudi lepo vidno, da so nekatere besede po združitvi dobile povsem nove pomene, ki nimajo nobene zveze s starim korenom. Stojijo popolnoma samostojno in očitno ne tvorijo kake pomenske skupine ali grozda. Zagozdene so v neko skupino kot kak tujek, ki v bistvu kvari kontinuiteto skupine s korenom kamor same ne pripadajo. Vse to so indikatorji, ki potrjujejo idejo, da je sanskrt nastal z združevanjem različnih jezikov. V drugih člankih potrjujemo, da od teh »različnih« jezikov vsaj venetskemu skoraj gotovo lahko pripisujemo zavidljivo starost, na drugi strani pa je jasno, da je sanskrt sicer zgodovinsko star jezik, jezikovno pa mlada in izredno nezrela jezikovna umetna tvorba.

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005-2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: