Pomen semantičnih dreves ali grozdov
Avtor: Igor Pirnovar

Na osnovi semantičnih lastnosti in struktur, lahko večino jezikov brez težav uvrstimo v dve skupini. Medtem, ko je za nekatere jezike značilno, da so njihovi besednjaki zelo na široko in globoko semantično razvejani, torej v njih redko katera beseda ni del neke semantične strukture, pa imamo na drugi strani jezike, v katerih večina besed nima velikega števila sorodnih besed in taka beseda v besednjaku obstaja osamljeno in oblikovno neodvisno od drugih besed podobnega pomena. Brez razumevanje tega fenomena si ni mogoče predstavljati sodobnega tolmačenja nastanka evropskih jezikov. Na žalost tukaj ni dovolj prostora, da bi se podrobneje poglabljali v ta fenomen in od bralca pričakujemo, da je zadostno seznanjen s teorijo organizacije in strukture jezikov, ki nam razkriva tako proces kot časovne parametre nastajanja jezikov "pod lupo". V naslednjih dveh ali treh stavkih boste testirali svoje znanje in zaupanje v naše teorije, kar naj bi bil signal, da bi bilo, preden nadaljujete, koristno preleteti kratek teoretični uvod v Organizacija jezikov (glej povezavo spodaj).

Semantična struktura je okno v zgodovino jezika
(test zaupanja)

Eden od najbolj prepričljivih indikatorjev, da se je nek jezik razvijal zelo dolgo verjetno nekaj deset tisoč let so zelo globoko razvejana semantična drevesa ali grozdi. Okrnjeni semantični grozdi, ali pa njihov neobstoj v nekem jeziku, na drugi strani pa pomeni prav obratno, namreč, da je jezik novejši ali mlajši ter, da je nastal z asimilacijo dveh ali več jezikov v zadnjih nekaj tisočletjih. Do tega spoznanja pridemo na dva metodološko zelo različna načina.

To je zelo obširno področje in ga tukaj ni mogoče direktno in v celoti vključiti. Drugi bolj teoretični del (točka (2) zgoraj), ki je bliže raziskovanju človeškega govora in komunikacije, kot jih razkrivajo kognitivne vede sem tudi sam obširno obdelal na povsem nov in od kognitivnih ved neodvisni način s pomočjo sodobnih metod obvladovanja kompleksnih sistemov v temi z naslovom (zunanje okno).

Prvega bolj praktičnega dela (točka (1) zgoraj), ki se opira na študij semantičnih struktur jezikov pa smo se sicer delno že dotaknili, toda le zelo površno. Kdor je prebral prej omenjeni teoretični del, verjetno že lahko opazi, da teorija dosledno potrjuje primere iz prakse, toda površni dotik semantičnih struktur ni zadosten, da bi s temi nekaj primeri potrdili splošno korektnost naših sklepanj.

Pozorni bralec se bo spomnil, da smo doslej že na več mestih trdili, da tudi grščina in latinski jezik nista stara, temveč na novo nastala jezika. Isto lahko ugotovimo za sanskrt. Toda, kljub temu so ti zgodovinsko stari, jezikovno pa mladi jeziki, zelo hvaležni za proučevanje resnično starih jezikov, saj so nastali direktno iz njih. Sanskrt je recimo nastal iz veliko starejšega evropskega proto-jezika.
Analizo izvora in uporabe besed »πουϛ, ποδος« (noga, stopalo), do katerih nas je pripeljala beseda »ti-ri-po-de« iz mikenske grščine, moramo razširiti še na sanskrt in po možnosti tudi na druge takratne anatolske in malo azijske jezike.
Kdor ima problem poiskati strani o mikenski grščini naj ga napotim na temo Razvoj grščine v poglavje: (zunanje okno).
Za sorodne grške besede »πουϛ, ποδος« in »οδος« (pot, cesta) vidimo, da so v grških slovarjih osamljene sredi drugih nesorodnih oblik in pomenov. Med tem, ko za njihove paralele v sanskrtu in v slovanskih jezikih najdemo izredno bogate in razvejane semantične grozde. Kaj to pomeni v jezikovnem smislu ni mogoče na hitro razložiti. Dosti enostavneje je primerjati pomenske strukture za sorodne besede v različnih jezikih. Kdor želi, (če že ni tam) si lahko ogleda obsežnejšo razpravo o teoriji semantičnih dreves v članku z imenom: (zunanje okno). v temi Vindia::Jezik - Sanskrt. Sicer pa bodo primeri jezikovne arheologije in primerjanje posameznih pomenskih struktur za besedne ekvivalente v več jezikih, verjetno zadovoljili večino bralcev.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005,2007,2008,2009,2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: