Primarne besede v naših jezikih
Avtor: Igor Pirnovar

Kadar imamo pred sabo zgodovinska dejstva, in dokaze kot so sanskrt in vedska literatura, ni posebno velik problem odgovoriti na vprašanja, kot je recimo naslednje:

Zakaj odkritje izvora besede »vazelin«, ki je v sanskrtu imela originalno obliko »vazA /vasA« pomenila pa maščobo, mozeg dokazuje, da gre za starodavno venetsko in ne indijsko besedo?
Pri tem nam pomagajo »semantične strukture in drevesa«. Kakšno vlogo pri tem igrajo primarne besede? Preden lahko odgovorimo na to vprašanje se vprašajmo, kaj te besede so.

Primarne besede so podlaga na kateri začno rasti semantične strukture V kontekstu razvoja človeškega govora naj bi primarne besede bile tiste, ki so se razvile zelo zgodaj v evoluciji človeškega govora, preden so obstajala kakršnakoli jezikovna (slovnična) pravila, in preden so ljudje znali tvoriti stavke, ali vsaj preden so bili sposobni izražati bolj zapletene misli. Te besede so nastajale brez navezave na druge besede in pomene in so tvorile osnovni besednjak, ki si ga je mogoče zapomniti brez dodatnih mentalnih pripomočkov. To sicer ne pomeni, da med temi besedami ni mogoče najti sorodnosti le, da semantičnih povezav na prvi pogled ni opaziti, kljub temu, da jih pod semantičnim mikroskopom sicer vidimo, toda te so zgolj slučaj ali pa posledica fizičnih sorodnosti, ki jih odkrijemo tudi v govorici rok, predvsem pa so rezultat izključno naravnega procesa nastajanja besednjaka. Tak primer so besede »gor, gora« in »goreti«, za katere je tipična gesta v »govorici rok« kazanje s prstom v smeri proti nebu. Na drugi način rečeno - edina semantična vrednost teh besed je mentalna slika ali asociacija na predmet, osebo ali pojav, ki ga določena beseda predstavlja. V tej fazi človeškega razvoja govorimo o zelo preprostem človekovem življenju. Namesto »človekovem« bi moral reči »družbenem« toda to bi bilo v tem času skoraj neprimerno, čeprav bolj pravilno. Pa vendar sem s to malenkostno nepravilnostjo uspel opozoriti kako zgodaj v človekovem razvojnem procesu smo. V tem času si je enostavno predstavljati okolje in okoliščine, ki so vplivale na človekov izbor besed, katere je uporabljal.

Ne, da bi špekulirali o besednem zakladu tedanjega časa, lahko mirno sklepamo, da so te besede bile smiselno in organizacijsko urejene prvotno sicer linearno, vendar se od tega časa pomaknimo še toliko naprej, da smemo reči ploščato. ( Kaj je ploščata organizacija si oglejte v članku ). Tukaj ni tako bistveno, kako so te besede urejene v takratnem besednem zakladu, veliko bolj pomembno je, da si predstavljamo okoliščine v katerih je ta besedni zaklad nastal, kar nam bo pomagalo ugibati, katere besede so potencialno bile del tega primarnega besednega zaklada.

Na tej špekulaciji bomo začeli brskati po semantičnih strukturah poznanih jezikov in loviti po obliki in pomenu podobne besede, ter končno semantične veje ali grozde. Če se tukaj malo prehitim, naj torej omenim, da smo na ta način prišli tudi do primarnih besed na sliki zgoraj na desni! Bistvo tukaj je to, da ta trenutek sicer vemo, da je pri tem izboru prvotno šlo za špekulacijo, toda s procesom eliminacije in primerjanja z vsemi jeziki, ki jih poznamo, bomo končno prišli do tega kar iščemo!

Sedaj lahko brez zadrege odgovorimo na - na začetku zastavljeno vprašanje namreč »Kakšno vlogo pri tem igrajo primarne besede?«. Odgovor je: »nobene! »Primarne besede« so le pripomoček, s katerimi si pomagamo definirati abstraktno začetno točko v razvoju jezika, ko naj bi nastal ploščato organizirani »primarni besedni zaklad«, kjer praviloma ne najdemo semantičnih struktur, če pa sorodne oblike vendarle odkrijemo, so zgolj zrcalna slika fizične realnosti, katero ponazarjajo, kar pa nazorno ponazarja naš primer besed »gor, gora« in »goreti«.

 

 

 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005-2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: