Lingvistični cicibani
Avtor: Igor Pirnovar

Naj najprej poudarim, da s sarkastičnim tonom naslova ne želim na kakršen koli način podcenjevati starodavnih pionirjev jezikoslovja, temveč je cinizem namenjen predvsem sodobnim jezikoslovcem, ki še vedno gradijo vse svoje jezikoslovne teorije na temeljih, ki so nastale predvsem na osnovi ugibanj in celo na osnovi več kot 5.000 let stare kamenodobne mitologije. Tudi če bi bil sam prebral kaj podobnega, kot sem pravkar zapisal preden sem začel proučevati nastanek starodavnega sanskrta, bi se po branju take izjave verjetno le nasmehnil in si mislil svoje. Med kamenodobno mitologijo in jezikoslovnimi teorijami vendar ni mogoče iskati neke povezave. Ko pa se prepričamo, da je jezikoslovje v pred-antični Indiji nastalo predvsem iz potrebe brahmanskih svečenikov, da bi zapisali starodavno ustno izročilo in, da so v ta namen morali šele izumiti pisavo, ta ideja ni več tako nemogoča. Ključna stvar pri tem sklepanju je dejstvo, da pred tem časom nikjer na svetu še ni bilo nikakršne slovnice in v okolju kjer se je to dogajalo tudi ne pisave.

Ko vidimo, da v sanskrtu niso poznali pojma za besedo in, da med besedami v stavku ne delajo presledkov, ter to povežemo z dejstvom, da so takrat morali izumiti tudi znake za posamezne glasove, se počasi zavemo okolja v katerem so brahmanski svečeniki ustvarili prve zapise »božjih narekov« (himen). Da, Rig Vede so vselej smatrali kot božje besede, ki so jih bogovi dobesedno narekovali starodavnim indijskim modrecem imenovanim »rišiji«. V tem kontekstu, so vsa slovnična pravila vključno s fonetiko postala božja pravila.

Koliko analitičnega jezikoslovnega razmišljanja so Brahmani dovolili ali pa bili sposobni v takratnem času in okolju lahko šele odkrijemo, če se spoprimemo z njihovimi slovničnimi pravili, ki naj bi po njihovih lastnih navedbah začela nastajati že kakih 1.000 let preden so pred 3.500 leti zapisali prve himne. Brez boljšega poznavanja tega starodavnega indijskega jezika in literature, že te zadnje trditve, da zametke sanskrtske slovnice odkrijemo že tisočletje pred nastankom pisave, ni mogoče verjeti kaj šele, da bi se dejansko soočili s problemi ustvarjanja jezikovnih pravil pred katerimi so se znašli »nepismeni« in jezikoslovno neuki zapisovalci Rig Ved ali pa, kako tisočletje kasneje uradni jezikoslovni pionirji Brahmani.

V zvezi z nastankom prvih sanskrtskih slovnic, etimologij in slovarjev tako zgodaj, praktično istočasno z razvojem pisanja je večina dejstev presenetljivih, če ne kar šokantnih. Najbolj šokantna pa je informacija, da zapisovalci rigvedske literature, niso razumeli jezika v katerem so pesnitve zapisovali, kljub temu pa so večinoma vedeli o čem pesmi (himne), ki jih zapisujejo govorijo. O tem bolj na široko govorim drugod v temi z naslovom »Indija (Vindia)« in sicer v rubriki »Jeziki / Sanskrt«. Na hitro pa si lahko ogledate za kaj gre v naslednjem okencu.


Za nekaj bolj popolno sliko o tem priporočam članek z naslovom »Od kod Sanskrt« prav tako v temi »Indija (Vindia)« tudi v rubriki »Jeziki / Sanskrt«. Jezikovne analize brahmanskih slovničnih pravil, sicer zahtevajo malo bolj obširni študij sanskrta, vendar pa je že sedaj na osnovi doslej povedanega mogoče sklepati, da ogromno problemov, ki so jih ustvarili indijski pionirji jezikoslovja izvira prav iz nerazumevanja jezika evropskih prišlekov, ki so tisočletja preden so jo Indijci zapisali, svojo »vedsko modrost« tudi prvotno prinesli v Indijo. Obstaja veliko jezikoslovnih dokazov, da je v resnici šlo za nerazumevanje jezika Evropejcev, od katerih najbolj kričeči so obstoj etimologij, ki so starejše od prvih zapisov, na drugi strani pa slovnična pravila, ki so jih ustvarili na podlagi popolnoma za lase privlečenih pravilih glasovnih sprememb in fonetike, ki so jo razvil kot posledico. Zaradi nerazumevanja semantične strukture evropskih besed, so tako izumili neverjetno kompleksen sistem glasovnih sprememb, s katerimi so skušali zadovoljiti vsa slovnična pregibanja na eni strani, na drugi pa so razvili obrazila, ki jih ni bilo mogoče najti ne v originalnem jeziku Evropejcev niti v takratnih domorodskih jezikih iz katerih je končno nastal sanskrt, katerega zaradi vsega tega lahko smatramo za eno od največjih jezikovnih skrpucal, ki so kadarkoli obstajala.

Zahodni kot tudi grški jezikoslovci si zatiskajo oči pred velikanskim vplivom, ki so ga preko grškega jezika na Evropo imeli brahmanski jezikoslovci. Tako najdemo v slovnicah zahodnoevropskih jezikov reference na nesmiselne slovnične strukture, ki v resnici nikoli niso obstajale ali pa bile v uporabi in so le plod popolnega izumetničenja v sanskrtu. Tudi slovnična nomenklatura v zahodnoevropskem jezikoslovju je ostanek grških lingvističnih nesmislov in zablod. Ne, da so te stvari v sodobnih ploščato organiziranih zahodnoevropskih jezikih potrebne, toda ker se na njih zahodnjaki vendarle sklicujejo, jih moramo tudi tukaj omeniti, kljub temu, da kadar jih razlagajo večinoma samo razkrivajo svojo nepopisno nestrokovnost. Tako še danes večina zahodnih jezikoslovcev pojma nima o tem kaj je glagolski vid, način, naklon, prehodnost in neprehodnost ter povratnost pri glagolih. Čeprav do zahodnih jezikoslovcev nikoli nisem imel nekega pretiranega spoštovanja, pa sem jih začel dobesedno zasmehovati, po tem, ko sem se seznanil z neumnostmi, ki jih najdemo v sanskrtskih slovnicah, katere nam danes pompozno razlagajo sodobni jezikoslovci v lingvističnem žargonu, ki ga v resnici niti ne razumejo.

Na to stanje je verjetno nevede opozoril že poznan sanskrtski slovničar William Dwight Whitney, ko je že pred kakimi 150 leti odkrival neumnosti v sanskrtskih gramatikah, za kar ga danes marsikateri poznavalec sanskrta smatra za »arogantnega Američana«. Na žalost pa tisti lingvisti, ki bi te stvari morali videti in končno zabiti zadnji žebelj v zahodnoevropsko jezikoslovno krsto spijo sladko zimsko spanje. Seveda imam v mislih slaviste, ki so po naravi zaobšli grško in zahodnoevropsko lingvistično revščino na osnovi katere nam zahodnjaki solijo pamet o tem kaj je glagolski vid.

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2009-2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: