Možnost dveh IE kontaktov v Indiji
Avtor: Igor Pirnovar

Prvotni IE kontakt (prvi venetski val)
Zgodovinski vidik prvega IE kontakta (prvi venetski val)
Drugi - po-venetski val


Prvotni IE kontakt (prvi venetski val) -- Kdaj je torej gledano tako skozi jezikovno prizmo, kot tudi upoštevajoč vse zanesljive zgodovinske parametre prišlo do prvotnega IE kontakta? Če upoštevamo samo kar nam ponujajo jezikoslovni parametri, bi po konservativni oceni do tega kontakta moralo priti najkasneje v 5. tisočletju pred n. š. Toda s to konservativno oceno imamo več problemov. Prvi je, (1) da ne dovoljujemo nikakršnih časovnih provizij za to, da bi se v novo nastalem jeziku začele pojavljati spremembe, za kar vsi vemo je v današnjem času informatike potrebno dosti manj časa kot je bilo blizu prehoda iz paleolitika v neolitik. Zato si nisem drznil vključiti vsaj po tisočletje, najprej za to, da so se Evropejci v Indiji udomačili nato pa še vsaj tisočletje, da so na venetski jezik vzvratno vplivali Indijci ter, da je tako nastal konglomerat, ki ga imenujemo sanskrt. Vzvratno mislim v smislu sanskrta in ne dobesedno, nazaj na Evropske jezike, kar se je zgodilo dosti kasneje. Indijci so namreč začeli metaforično interpretirati venetske besede, ki jih niso razumeli. Tako je recimo »gora« dobila dodatni pomen »morje«, »modro morje« pa indijski metaforični pomen za »nebo« itd. Drugi problem pa je, (2) zgodovinske narave. Po tem namreč, ko so koncem prejšnjega stoletja odkrili izredno bogate arheološke dokaze o »Indski civilizaciji«, ki so v celoti razveljavile IE teorije o »Arijski invaziji« ni več absolutno nobenega razloga, zakaj naj bi sedaj, pa čeprav po naši konservativni oceni še vedno dve tisočletji pred časom v katerega postavljajo prvotni IE kontakt zgodovinarji tradicionalisti, Evropejci / Veneti odrinili v Indijo. V resnici nam vendar ledena doba ponuja perfektni razlog, za tako miroljubno migracijo dela evropske populacije na indijsko podcelino, kot tudi v Afriko, kjer so se ohranili številni venetski jezikovni odtisi v obliki toponimov in verjetno tudi v tamkajšnjih malo poznanih domorodnih jezikih. Ta teza ni le povsem nekompromitirana, jo tudi dosledno podpirajo vse najnovejše jezikoslovne analize. Zato sem jo izbral za startno točko raziskovanja v prvi iteraciji skupnih več -disciplinarnih raziskovanj.

V resnici je iz striktno jezikovnega stališča v tej fazi raziskovanja povsem nepomembno, ali je do tega kontakta prišlo pred 5.000 leti 7.000, ali pa pred 10.000 leti. Zadnja letnica torej pred 10.000 leti po moji oceni najbolje ustreza mojim jezikovnim opažanjem, verjetno pa tudi zgodovinski realnosti, čeprav je možno, da se je to zgodilo še celo malo prej. Premik za tri tisočletja bolj v preteklost je popolnoma dovolj, da lahko upravičimo jezikovne transformacije, ki smo jim priča v sanskrtu.

 

Zgodovinski vidik prvega IE kontakta (prvi venetski val) -- Pozorni bralec najbrž ve, da to tukaj pišem zgolj kot formalnost, saj mi je trenutno, ko še nimam zbranih vseh analiz sanskrta in rigvedske literature ter, ko smo dovolj liberalno odpravili nemogoče časovne omejitve uradnih IE teorij, malo mar kdaj je prišlo do prvotnega IE kontakta. Sem pa vendarle prepričan, da vem zakaj je do njega prišlo, toda ker o tem nimam še nobenih dokazov nočem, da bi moje pisanje kdo označil za špekulantsko. Ne bo me pa to ustavilo, da vendarle razložim, zakaj se mi to zdi najverjetnejši zgodovinski scenarij. Ledene dobe ni mogoče ignorirati, prav tako pa ne kulture Vinče, ki se je bohotno razcvetela v Balkanskem bazenu pred 7.000 leti, morda celo malo pred tem. Vinčo sem si že dolgo preden sem našel jezikovne dokaze, da uradna zgodovinska linija v zvezi z IE kontaktom kasni vsaj za nekaj tisočletij smatral kot posledico ledenodobnega premika evropskega prebivalstva proti jugu. Tudi pri Vinči pa me je še vedno motila datacija, ki je za preveč časa odmaknjena od ledene dobe. Po francoskem odkritju lunarnega koledarja iz poznega paleolitika, je naenkrat postalo mogoče, da se je v Evropi razvila najvišja oblika človeške zavesti in to celo pred neolitikom.

Razmišljanja o nastanku jezikov in slovanskih semantikah povezanih z znanjem astronomije, so mi pomagala spoznati, da se je tako visoko razvita oblika duhovnosti lahko razvila le v izredni prosperiteti, ki pa jo je ledena doba usodno in drastično uničila. Da so si Evropejci opomogli v novi domovini na Balkanu je moralo preteči kar nekaj tisočletij, to pa nas pripelje v bližino časov, ki niso več skregani z logiko jezikoslovja o dogodkih v Indiji, ko so iz Balkana in iz Pirenejev odrinile posamezne skupinice Evropejcev proti Jugu in Jugovzhodu.

Sedaj, ko smo tako razširili časovne okvire, da ugodimo zahtevam jezikoslovja in interpretacijam vedske literature v zgodovinskem kontekstu, brez IE teorije o »Arijski invaziji«, se končno šele zavemo, kako velik časovni razmak obstaja od časa, ko naj bi Veneti bili na vrhuncu svoje moči, do preobrata v bronasti dobi, ko so se pojavile hierarhično organizirane družbe kot so bile Hetitska, Grška, Rimska in kasnejša evropska srednjeveška. Skoraj nepojmljivo je, da bi Veneti - nasledniki družbe, ki je po opustošenju ledene dobe zacvetela na ruševinah »paleolitske družbe« in se razširila od Atlantika do Altaja, obstajali toliko tisočletij, prav tako, kot si je težko predstavljati, da bi v slovanskih jezikih preko venetskega lahko odkrili jezikovno kontinuiteto vse do paleolitskega proto-jezika.

Brez upoštevanja in prehajanj piramidnih ali hierarhičnih ureditev v ploščate in nazaj, bi verjetno tudi sam dvomil, v tako zgodovinsko - jezikovno sliko. Dejstvo, da je pred pojavom hierarhičnih družb vladal sistem brez družbenih trenj in dejstvo, da prebivalstvo ni bilo razdeljeno med različnimi etničnimi in družbenimi organizacijami, ne na znotraj in ne navzven je dovoljevalo, da je čas tekel veliko počasneje. Posledično so tudi zgodovinska obdobja bila iz današnje perspektive nepojmljivo daljša.

Zgornje je seveda potrebno potrditi z dokazi vendar pa mora vsakomur, ki se je kdajkoli resno ukvarjal z IE kontaktom, biti jasno, da ta teza ni prav nič manj nemogoča kot vse druge, ki so jih sprejeli zgodovinarji in jezikoslovci tradicionalisti. V resnici ima manj lukenj in nesmislov kot sodobne IE teorije! Kljub temu v tej fazi jezikoslovnih raziskav IE kontakta tudi jezikoslovje ni povsem zadovoljno z zgoraj povedanim. Verjetno ste opazili, da se trudim vselej poudariti, da govorim o prvotnem IE kontaktu. Zakaj?

 

Drugi - po-venetski val -- Moja jezikovna teorija o nastanku evropskih jezikov je zgrajena na ideji, da so jeziki z najmočnejšimi in najbolj solidnimi semantičnimi strukturami in mehanizmi za njihovo tvorjenje potencialno nasledniki v paleolitiku nastalega proto-jezika ali proto-jezikov. Med vsemi jeziki IE družine jezikov slovanski jeziki izpolnjujejo največ pogojev, ki jih klasificirajo za kandidate naslednikov skupnega evropskega proto-jezika jezika. Toda v sanskrtu se spotaknemo ob majhno presenečenje. Pričakovati bi bilo, da v tem indijskem jeziku ne bi smelo biti jezikovnih odtisov zahodnoevropskih jezikov, ki so po nastanku jezikovno mlajši. (( Obrazložitev za to kaj so jezikovno stari jeziki boste našli na povezavi )). Res je, da je njihov odtis v primeri s slovanskim jezikom podobnim venetskim v sanskrtu zanemarljiv. Toda dovolj je velik, da ga je potrebno upoštevati.

(1) Obstajata dve možnosti, ena od njih je, da govorimo o dveh časovno zamaknjenih evropskih migracija ali vplivih na indijskem podkontinentu. Ta drugi IE kontakt vidim predvsem kot neke vrste »vzvratni kontakt in vpliv nazaj na Indijo« in sicer resnično bliže bronasti dobi, morda celo vseskozi to obdobje. Po prvem kontaktu, več tisočletij prej, se je začel prodor Azijcev proti zahodu. O tem imamo kar nekaj podatkov, ki jih navajajo celo uradni zgodovinski viri, čeprav niti slučajno ne gredo dovolj daleč medtem, ko popolnoma napak tolmačijo »indijsko-iranske« povezave, pa v celoti ignoriralo predhodne povezave s Hetiti in kot vrhunec indijske širitve vidijo pri Mitancih kjer se tudi popolnoma ustavijo. V resnici pa so njihovi vplivi segli preko Grčije in Rima vse od Egipta na jugu in do britanskega otočja na severozahodu. Seveda gre tukaj za veliko manj opazne a vendar odločilne vplive, ko se v senci hetitskega vala v Evropi začno razvijati hierarhično urejene družbe, ki so počasi a vztrajno izrivale miroljubno venetsko družbo opirajočo se na načela enakopravnosti.

Do začetka 1. tisočletja pred n. š., ko so v Evropi vedno večjo vlogo igrali Grki in Rimljani ter so se začeli prebujati tudi Germani se je začel drugi (vzvratni) IE kontakt. Zakaj »vzvratni«? Zato, ker se tokrat kot trgovci in predstavniki cvetočih antičnih državic, v Indijo vračajo sedaj v že v Evropi asimilirani nekdanji azijski prišleki, to je tisti Azijci, ki so v Evropi bili odgovorni za nastanek Grkov, Rimljanov in malo kasneje Germanov. To so v resnici tisti, ki smo jih prej identificirali s hetitskim valom iz Azije v Evropo. Njihov drugi pomembni vpliv na družbenem področju je nastanek diametralno nasprotnih ali družbenih struktur kot so bile »ploščato organizirane« in enakopravno urejene venetske družbe, namreč, nastanek »hierarhično organiziranih« družb začenši z Grki, nato Rimljani in končno Germani na našem kontinentu. Tako se Grki, Rimljani kot tudi Egipčani in drugi na srednjem vzhodu prebujajoči narodi učijo od Indijcev, se zgledujejo po vedski literaturi in sedaj že povsem indijski modrosti ter se razume tudi po sanskrtu. Indijci izrabljajo to priliko, da jim Evropejci razjasnijo in/ali potrdijo njihove koncepte sanskrtske semantike, ki je Indijci nikoli niso popolnoma razumeli. Tako zaidejo v sanskrt zahodnoevropske besede in dodatno zakamuflirajo prvotni venetski jezikovni odtis. Seveda je v tej fazi vplivanje obojestransko. Tako v grščino in latinščino in tudi v druge zahodnoevropske predvsem pa v anglosaksonske jezike zaidejo nekateri sanskrtski fonetični koncepti.

(2) Druga možnost pa je bolj preprosta in dovoljuje, da so se že v času paleolitika v Evropi razvile manjše jezikovne in družbene skupine, ki so kot priča njihov jezikovni odtis v sanskrtu dosti šibkejši od tistega, ki so ga v tem jeziku zapustili Slovanom podobni Veneti.

Katera od teh dveh variant je verjetnejša nočem špekulirati, morda obstaja celo še boljša razlaga. Dejstvo je, da v sanskrtu ta zahodnoevropski jezikovni odtis obstaja, prav tako kot je viden indijski vpliv v zahodnoevropskih jezikih. Nepoznavalcu sanskrta najbrž ni znano, da je prav v angleškem jeziku najbolj prisoten, ne toliko v sintaksi kot v fonetiki. Zanimivo pa je, da ne prvega in ne drugega povratnega jezikovnega odtisa ni mogoče odkriti v slovanskih jezikih jezikih, kar pa samo potrjuje, da se je ta vpliv širil v »visokih družbah« (ki predstavljajo evropsko intelektualno in vladarsko smetano), ki pa so v venetskih skupnostih od Karantanskih časov naprej praktično izginile!

 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005-2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: