Kdaj in kako je prišlo do prvotnega IE kontakta
Avtor: Igor Pirnovar

Uvod

Čas IE kontakta kot ga vidimo iz jezikoslovja

Možnost dveh časovno zamaknjenih IE kontaktov

Toda viden je tudi obratni indijski vpliv na Evropo


Uvod -- Eden od problemov, ki so ga doslej malomarno in morda tudi namenoma ignorirali, je kako razložiti dvojnost evropskega jezikovnega odtisa v sanskrtu. Ta dvojnost se v tem jeziku manifestira v prisotnosti doslej zanemarjenega in v resnici najbolj mogočnega, slovanskim jezikom podobnega jezikovnega odtisa, skupaj s tistim, ki so ga jezikoslovci doslej lagodno metali v isti koš in ga implicitno smatrali pač za zahodnoevropskega. Več kot dvesto let se tako strokovnjaki že skrivajo za primerjavami posameznih besed z grškimi, latinskimi, germanskimi, ... h katerim so včasih prisiljeni dodati tudi še kakšno slovansko, vendar pa vselej to prikažejo kot neko izjemo. Za primer navedimo besedo »Agni«, ki je očitno latinski »ignis«, vendar bi jo kot pravijo, lahko primerjali tudi s slovanskim »ognjem«, pri čemer pa popolnoma ignorirajo na stotine sanskrtskih semantičnih struktur s tem besednim in smiselnim korenom, ki jih prav tako najdemo v slovanskih jezikih medtem, ko v vseh zahodnoevropskih jezikih skupno, poleg prej omenjenega osnovnega pomena v latinščini ni mogoče odkriti niti ene druge sorodnosti. Poleg tega pa so tudi vsa sanskrtska slovnična obrazila skoraj identična s slovanskimi, z izjemo obrazila nedoločnega glagola (-os, -es, -as,... ), ki ga v rigvedskih tekstih tako ali tako ne bomo skoraj nikoli srečali, ker so ga Brahmani tisočletja po nastanku Rig Ved, torej šele v obdobju klasičnega sanskrta, v svojih gramatičnih teorijah privzeli od takrat v vseh pogledih »superiornih« Grkov. To se je zgodilo vsaj 5.000 let, če ne še več tisočletij, po prvotnem IE kontaktu, kar lahko tolmačimo kot drugi IE kontakt

Seveda pa v Evropi lahko opazimo tudi povratne indijske vplive, ki so se zgodili pred pravkar omenjenim drugim IE kontaktom, o katerih sem bolj obsežno spregovoril v temah, kjer razlagam nastanek Grkov, etruščansko etnično strukturo, kot tudi nastanek Rimljanov in seveda Germanov. Tukaj se s temi vprašanji ne bomo ukvarjali, posvetimo se le možnosti, da so pravkar našteti narodi povratno vplivali na razvoj brahmanskih jezikovnih sprememb v po-vedskih vejah sanskrta in delih indijske klasične literature, kot so Mahabharata, Ramajana, ter Brahmana in Upanišad, kot tudi manjše slovnične spremembe v klasičnem sanskrtu, ki spominjajo na zahodnoevropske gramatike.


 

Čas IE kontakta kot ga vidimo iz jezikoslovja -- Za zagovornika tradicionalne zgodovine in jezikoslovja, si ni enostavno predstavljati Evrope, v kateri so večinski prebivalci Slovanom podobni Veneti. Toda upoštevajoč jezikoslovne raziskave sanskrta, to postane zelo verjetno, če ne kar edino možno. Obstaja cela vrsta besed, ki so kot delček besed zloženk obdržale originalno venetsko semantiko, vendar je to opazno le, ko med velikim številom neprepoznavnih besed odkrijemo ključno povezavo. Gledano retrospektivno nazaj na vse besede, ki jih pred tem nismo prepoznali ni več nobenega dvoma, da gre za venetsko oz. slovensko ali pa slovansko besedo. Da je nastalo tako veliko število tako različnih besed, ki so praktično prenesene v indijsko jezikovno okolje, in so za nekoga brez znanja slovanskih jezikov praktično neprepoznavne je bilo potrebno veliko več časa kot nekaj sto ali celo tisoč let. Da je v sanskrtu nastalo na stotine in v primeru besede »višina, Višnu« več kot tisoč besed istega korena, kjer se je v 995‰ (promilih) popolnoma izgubil originalni posvetni pomen, obdržal pa se je v metaforični obliki ter kljub temu dosledno obdržal originalni pomen v zelo redkih primerih, katerih pa na žalost nihče več ne zna povezati z originalnim korenskim pomenom, bi v današnji informacijski dobi moralo preteči veliko stoletij, preden bi se to zgodilo, na prehodu paleolitika v neolitik, pa ni pretirano trditi, da bi za take jezikovne spremembe bila potrebna tisočletja. Tukaj je bolj pomembno to kar ni več vidno kot tisto kar je. Naj zgornje potrdim z nekaj primeri. Za besedo »višina« (Višnu) se je torej med več kot 1.400 besedami, ki vse izvirajo iz metaforičnega mitološkega pomena povezanega z božanstvom »Višnu«, se je originalni pomen prominentno ohranil le v naslednjih nekaj besedah.


Besede v zgornjem okencu nedvomno potrjujejo, da je korenski pomen vseh izpeljank iz besedice vis- pomen »višina«. Poleg tega pa kažejo tudi v smeri paleolitskega poznavanja astronomije, ki so ga Veneti prinesli v Indijo. Te besede skupno s stotinami metaforičnih izpeljank in dejstvom, da so Brahmani postavili božanstvo »Višnu« na pravo (»vrhovno«) mesto v hierarhiji znotraj rigvedskega panteona šele 1.000 let po tem, ko so v pismeni obliki ovekovečili Rigvede, t.j. šele potem, ko so se s pomočjo metaforične metode prevajanja (( glej: )) dokopali do prvotnih pomenov večjega števila ključnih besed in s tem do boljšega razumevanja celote, tudi potrjujejo, da je koren vis- resnično evropski (venetski) ter, da ga prvotno Azijci niso razumeli.

Drugi, z višino povezani pomeni in besede, ki so doživeli bujni fantazijski razcvet v Indiji so besede, ki jih izvajamo iz pomenskih korenov »gor« (gora, goreti, ...) in »moder« (modro morje/nebo, modrec,...). Oba ta dva pomenska korena imata veliko semantičnih veja in sta si podobna po tem, da oba označujeta tako višine kot nižino in širino tako fizično kot duhovno. Seveda v teh semantikah odkrijemo tudi vse slovanske in slovenske pomene. Slovenski so v bistvu še bogatejši od splošno slovanskih in kot vidimo po sanskrtu tudi najstarejši. Začnimo torej s tipično slovensko besedo »moder« (blue), ki mi je vedno, tudi preden sem se začel ukvarjati s sanskrtom sugerirala, da je starejša kot beseda »plavi« (blau, blue):


(POZOR: več oken v oknih, puščice za vrnitev delujejo znotraj oken iste barve. )

Ni slučaj, da med zgornjimi metaforičnimi pomeni, ki v vedski literaturi in v Hinduizmu na eni strani označujejo višino, znanje, modrost, širino, najdemo tudi besedo {sAgara}. Tudi ta beseda je v sanskrtu doživela fenomenalne transformacije, da jih ni mogoče razložiti, le v času nekaj generacij. Spet je bila na delu metaforična semantika in spet gre za podobne pomene kot pri besedi {moder}. Beseda se je prelevila tako, da je pomen za »goro« (mountain) postal »morje«. Kaj takega je možno le v sanskrtu, na žalost pa jezikoslovci tega nikoli niso opazili. V spodnjem okencu si lahko ogledate te semantike:


V tem okencu je zbran le majhen del vseh besed in pomenov, ki jih lahko najdemo za pomenski koren gor-. Da bi dobili popolno sliko, predlagam, da si ogledate ustrezne članke v slovarju pod črko - G - (( glej: )).

Doslej smo že nekajkrat videli tudi odtise zahodnoevropskih jezikov. Kdor je sam brskal po sanskrtskih slovarjih, je najbrž odkril, da so brahmanski gramatiki izpostavili veliko venetskih in slovanskih slovničnih obrazil, kljub temu pa nedoločno glagolsko obliko vztrajno predstavljajo v grški obliki. To je sicer dejstvo, vendar pa je tudi dejstvo, da Brahmani proti koncu prvega tisočletja pred našim štetjem, niso mogli tega obrazila najti nikjer v Rigvedskih tekstih, le v njim sodobni antični grščini. Koliko je še jezikovnih dokazov, kot je prejšnji, ki potrjujejo, da so se v 6. in 5. stol. pred n. š. indijski slovničarji zgledovali tudi po svojih grških sodobnikih? Brez dvoma pa so se tudi Grki zgledovali po sanskrtu. Oboji pa so ostali zvesti svojemu jeziku. Na isti način lahko tolmačimo tudi vplive na latinščino in nazaj, kot celo povezave z germanskimi jeziki. To neupoštevanje vzajemne odvisnosti predvsem med grščino in sanskrtom je eden od najbolj skritih in najmanj poznanih akademskih spodrsljajev, na katerih so zgradili svojo »zmotno ali lažno« sliko, enosmernega vplivanja sanskrta na grščino in latinščino, le teh pa naprej na razvoj vseh drugih zahodnoevropskih jezikov iz IE skupine.

Res je, da v sanskrtu lahko najdemo številne odtise zahodnoevropskih jezikov, toda spomnimo se omembe možnosti venetsko-germanske povezave za besedo {samudra}, kjer smo predstavili predpono {sa} kot možno germansko obliko za morje: »the sea«, »der See« ali pa slovansko germansko kombinacija »auf See«, kjer besedica »auf« predstavlja skupni venetsko-germanski {sa}. Vse te razlage imajo časovno dimenzijo, ki jo je mogoče izluščiti in spremljati.

Tudi odkritje izvora besede katere pomen najdemo v imenu za »Jadransko morje« ima poleg jezikoslovne časovno dimenzijo, ki sega v čase pred prvotnim IE kontaktom, predvsem opozarja na dejstvo, da so govorniki latinskega jezika prevzeli to besedo od staroselskih Venetov, in da gre za dosti starejšo obliko kot je latinizirana beseda »Hadriatikum«, ki ni le popačen venetski »jadrati / Jadran« ampak je v latinščini tudi brez vsake semantične vrednosti!

Še en tak primer, s časovno dimenzijo je pomen »deliti« (divide). Zanimiva je teza, da se je latinska oblika razvila iz slovanskim jezikom podobne sanskrtske besede, ki pa je v bistvu bila originalno venetska. Dodatna zanimivost v zvezi s to besedo je dejstvo, da se je v slovanskih jezikih za ta pomen razvila beseda z drugačnim korenom kot je sanskrtski in, da ta slovanski koren najdemo tudi v vseh skandinavskih jezikih kot tudi v Irščini. Več o tem boste našli v spodnjem okencu.


(POZOR: več oken v oknih, puščice za vrnitev delujejo znotraj oken iste barve. )

Primer besede »deliti« je zelo zanimiv, ker najdemo dve besedi istega pomena in iz istega jezikovega okolja oziroma istega jezikovnega, torej venetskega izvora, vendar pa časovno iz dveh, lahko celo za desettisočletja odmaknjenih zgodovinskih obdobij. Sanskrt je le vmesna stopnička, ki nam v zgodovinskem kontekstu odkrije nastanek in izvor latinske verzije tega pomena, ki je tehnično res sanskrt, v končni fazi pa vendar venetski.
Kdor je pazljivo prebral tudi jezikovne primere v okencih, je moral opaziti dosledno prisotnost časovne komponente. Zadnji primer besede »deliti« je morda še najbolj poučen, ker pokaže na sanskrt znotraj večjih časovnih okvirjev evropskih jezikov, kot nek začasni vmesni predvsem pa izumetničeni ali nenaravni element. Na to nas opozorijo okoliščine iz katerih je nastala latinska beseda »divide« v kateri starih venetskih elementov skoraj ni več prepoznati : (( »divi« = DVE, DVI - sanskrt: dva, dvi + »de« = DA, DATI - sanskrt: dhA )).

Najbolj zanimiva pa je predpostavka, da so že Evropejci torej Veneti v Indijo prinesli dve varianti svojega jezika izumetničeno in »vsakodnevni govor«. Tudi ti dve verziji sta iz različnih časovnih, kot tudi okoljskih okvirov (prva je iz časov »cepljenja kamnov«, druga pa iz časov, ko so nastale venetske besede za Mesec in mesec). V sanskrtu se je ohranila le prva izumetničena oblika, ker predstavlja evropsko / venetsko mitologijo, znanje (astronomija) in filozofijo, kar se je v Indiji ohranilo v obliki ustnega sporočila ali himen, zbranih v desetih knjigah s skupnim imenom Rigveda, ki pa so jih zbrali in zapisali Azijci ne pa Evropejci, kvečjemu njihovi med Indijce popolnoma asimilirani potomci, ki jezika svojih prednikov praktično niso več razumeli ( glej: ). To potrjuje tudi dejstvo, da je jezik Evropejcev že v rigvedskem sanskrtu po indijsko deformiran.

Ozirajoč se na jezikovne karakteristike in dejstva, da sanskrtske semantične strukture niso tvorjene po evropskih jezikovnih modelih temveč po indijskih, od katerih nekatere smo videli v zgornjih primerih lahko tudi sklepamo, da se je jezik v katerem so himne prepevali že krepko spremenil dosti prej preden so pesnitve začeli zapisovati. Za tiste, ki niso seznanjeni s sanskrtom je potrebno povedati, da je ta jezik nastal z združitvijo dveh ali celo več jezikov iz dveh popolnoma različnih jezikovnih družin evropske in azijske. Jezik je na ta način izgubil ogromno prvotnih karakteristik, vendar pa je tudi prevzel sebi tuje karakteristike iz druge jezikovne družine. Tako je je sanskrt podedoval semantično organizacijo po azijski jezikovni družini slovnico pa po evropski. Šele z upoštevanjem teh dejstev lahko potem izluščimo posamezne elemente iz katerihkoli jezikovnih struktur, tako slovničnih kot semantičnih.

Doslej smo spoznali dovolj jezikovnih dejstev, da lahko začnemo razmišljati o zgodovinski realnosti indoevropskega kontakta o katerem se ponujajo nove teze, ki morajo nadomestiti praznino, katera je nastala po tem, ko smo ugotovili, da se ni mogoče opirati na uradna zgodovinska stališča, katerih tudi jezikovni časovnimi okviri ne morejo podpirati.

 

Možnost dveh časovno zamaknjenih IE kontaktov -- Kadar se ukvarjamo s časovnimi okviri IE kontakta običajno mislimo na Indijo, kamor naj bi na tak ali drugačen način prispeli Evropejci, ki so tam zapustili svoj jezikovni odtis. Tudi mi se ukvarjamo s tem in tudi naslov tega članka v tem pogledu ni dvoumen. Vendar pa sem sam kmalu prišel do spoznanja, da tega IE stika sploh ni mogoče tolmačiti tako enostavno, kot nam sugerira naslov. Prave kompleksnosti medsebojnih odvisnosti, med tema dvema geografsko in kulturno različnima okoljema sploh nisem videl, dokler se nisem spoprijel s številnimi do slej nikoli omenjenimi parametri in vidiki skritimi v preprostem vprašanju zastavljenim v naslovu. Od teh najbolj izstopa možnost povratnega indijskega vpliva na Evropo, ki ga niti iz antropološkega in ne iz zgodovinskega stališča skoraj ni mogoče podpirati. Zato se je najprej porodila teza, o dveh časovno zamaknjenih IE kontaktih, na indijskih tleh. Ali je kaj takega sploh možno, če za ta dva kontakta ni mogoče najti fizičnih dokazov? Ali mogoče ne iščemo na pravem mestu? Jezikoslovje nas sili, da to možnost preverimo vsaj teoretično.


(POZOR: več oken v oknih, puščice za vrnitev delujejo znotraj oken iste barve. )

 

Toda viden je tudi obratni indijski vpliv na Evropo -- Že v razpravi o dveh IE kontaktih zgoraj omenjamo vzvratni indijski vpliv na Evropo in zanimivo je, da sem se s tem vprašanjem začel ukvarjati še preden sem sploh pomislil, da se bom kdajkoli spustil v avanturo raziskovanja evropskih jezikovnih usedlin v sanskrtu. To je bilo kmalu po tem, ko sem pogoltnil dr. Šavlijevo knjigo Veneti, First Builders of European Community, v kateri sem prvič odkril šokantne podobnosti med slovenskim jezikom in primeri v sanskrtu. Na to me je napeljala misel, da so imena slovenskih rek morda prišla nazaj v Evropo skupaj z indijskimi običaji in mitologijo, ki bi jih Veneti lahko prejeli od svojih indijskih gostiteljev. Z leti te ideje niso le popolnoma splahnele, postale so vse kaj drugega kot možne. Vendar pa, ko sem se začel bolj resno ukvarjati s sanskrtom me je sanskrtska fonetika prisilila, da sem ponovno začel razmišljati, v obratni smeri, ki je bila tudi kompatibilna z mojimi odkritji v Anatoliji med Hetiti, od koder so se proti zahodu širili Azijski vplivi. O tem sem napisal nekaj več v članku, ki si ga lahko ogledate v okencu tukaj spodaj.


 

 

 

 

 


 

Na začetno kontrolno kazalo / Domov; (Home)       Nastavi začetno kazalo (tu na levi)

 


Document:
©2005-2010 Igor H. Pirnovar
URL:
Last Updated: