Iz grških slovarjev
Avtor: Igor Pirnovar

 

Uvod

Stara grščina ima na stotine besed za iste pojme
Mladi in stari jeziki
Mikenska grščina ni nastala iz sodobne grščine

 


 

Uvod

 

Pri natančnejšem predvsem pa pozornem branju antičnega grškega slovarja najdemo veliko podobnosti z drugimi evropskimi jeziki in seveda tudi s slovanskimi. Vendar pa je zanimivo, da zahodni kot tudi grški jezikoslovci kronološko in zaradi tega tudi vsebinsko kot tudi slovnično povsem napačno tolmačijo te podobnosti. Ni presenetljivo, da je te zmote pripisovati tradicionalnemu razumevanju pojavitve Slovanov na evropskem zgodovinskem prizorišču kar več tisoč let po tem, ko se je izoblikoval grški jezik.

 

Stara grščina ima na stotine besed za iste pojme

 

Kot boste videli, je za staro grščino značilno, da obstaja zelo veliko različnih besed za isti pojem ali pomen. Kdor se je seznanil z mojo študijo o razliki med starimi in novimi jeziki, za katere dosledno velja, da se delijo vzdolž organizacije in strukture svojih besednih zakladov ter globine slovničnih struktur, z enim ekstremom popolnoma sploščenih, in drugim, drevesno razvejanih ter nepredvideno globokih struktur, bo takoj spoznal da, če bi sodili po pojavu velikega števila različnih besed za isti pojem, grščino uvrščamo bliže k ploščatim organizacijam. Po teh kriterijih je torej grščina mlajši jezik, kar pa verjetno v nasprotju z mnenjem večine bralcev.

Mladi in stari jeziki
(Majhen ovinek v jezikovno teorijo)

Toda ali je jezik mlad ali star ni vedno mišljeno v letih, ampak gre predvsem za način na katerega je jezik nastajal in se izoblikoval. Jeziki za katere je značilno, da se branijo tujih vplivov so zaprtega tipa in imajo v obrambo globoko razvejane slovnične strukture. Celo besednjak ima strukturo podobno razvejanemu drevesu kjer je na vrhu besedni koren pod njim pa se razvejajo različne veje pomenov. Taki so recimo sanskrt, slovanski in ogro-finski jeziki. Vsi zahodno evropski jeziki vključno z grščino pa so na drugi strani te razdelitve s preprostejšimi slovničnimi organizacijami. Tudi besednjaki so veliko bolj ploščati, in je vsaka beseda ali njen koren veliko manj razvejan. Ekstremni primer ploščate jezikovne organizacije je angleščina.

Ploščati jeziki z veseljem sprejmejo nove besede iz drugih jezikov. Angleščina recimo ima toliko grških, latinskih in francoskih besed, da jo skoraj ne bi smeli več imeti za germanski jezik. Ker je v njenem besednjaku toliko tujih besed, ima tudi dostikrat več besed za isti smisel ali pojem. Besede vsaka zase so samostojne enote in zelo redko lahko najdemo drevesno razvejane pomene. Tako recimo za angleško besedo »west« (zahod) lahko najdemo okoli 5 besed, ki izvirajo iz nje, v slovenščini pa sem za ustrezni koren HOD (za-HOD) brez nekega velikega napora na hitro in na pamet naštel kar 64 besed, ki imajo čisto novi pomen, če pa upoštevamo še slovenska slovnična pravila ter pripone kot so za-, iz-, pred-, po-, ob-... in zapone kot recimo -nik, -ec, -ar, -alec, -evalski, ... pa lahko tako tvorimo iz korena HOD več kot 1900 različnih besed. Vsaka tako narejena beseda ima svoje mesto na neki veji nekje na tem drevesu pod deblom ali korenom z imenom HOD.

Ampak pustimo te tehnične malenkosti in poglejmo primere, ki nam dajejo podlago za boljše razumevanje tega problema. V članku »Grški besedi križ in zlato« sem na dolgo in široko razčlenil grško besedo za zlato »chrusos« ( χρυσοσ ). Kogar zanimajo podrobnosti, naj si ogleda ( primer besede zlato - gold ). Tam smo videli, da pri iskanju besede zlato (gold) elektronski iskalci vrnejo več kot 250 besed iz tekstov antičnih piscev, ki so jih prevajali kot zlat ali zlato (gold, golden). V povprečju ne boste dobili manj kot 70 različnih besed po pojmu ali pomenu. To kar nam ta rezultat pove je ali, da so prevajalci ugibali in niso pravilno prevedli besede za nek pojem pomen, ali pa da je za nek pomen v različnih krajih in nemalokrat ob različnih časih bila uporabljana drugačna beseda. Ta pojav je tipičen tudi pri Etruščanih in branju etruščanskega jezika!

 

Mikenska grščina ni nastala iz sodobne grščine

 

To je zelo resno in najbolj pereče vprašanje ali celo očitek tolmačenja mikenske grščine iz glinastih ploščic najdenih v Pilosu in na Kreti. Čeprav sploh ne trdim, da je pomembno delo slavnega jezikoslovca amaterja Michaela Ventrisa na kakršen koli način v celoti nevzdržno, pa vendar je naredil nekaj večjih napak, ko je vse svoje razlage dosledno in izključno izvajal le iz grščine. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da so v akademskih krogih verjetno začeli vključevati v grške antične slovarje marsikatere ventrisova zmotne in neutemeljene zaključke in rezultate. Točno tako je v preteklosti, ko jezikoslovja sploh še niso poznali, prišlo do deformacije grškega jezika, ko so nepoznavalci interpretirali in ugibali pomene besed in tekstov in so se njihove dostikrat zmotne razlage skozi stoletja ohranile in jezikoslovno »uzakonile«.

 

 


Izbor glavnih tem (Veneti, Grki, Etr...)         Izbor glavnih tem

 

©2006


Document:
URL:
Last Updated: