Grški besedi križ in zlato
Avtor: Igor Pirnovar

 

Uvod
Stara grščina ima na stotine besed za iste pojme
Zakaj dvomimo o prvobitnosti grške besede chrusos
Kaj se je zgodilo besedi daimon
M. Ventris je utrdil zmoto
Pot od zlata do križa

 


 

Uvod

 

Seveda je mojo pozornost za besedo zlato vzbudilo dejstvo, da rekonstruirani indoevropski besednjak ne vsebuje te besede za najstarejšo in najbolj poznano besedo za kovine. Stvar postane zanimiva ker so tudi IE znanstveniki našli izvor za to grško besedo v sumerščini in akadščini oz. v staro-semitski ali ugaritski besedi »hurasu«, iz katere trdijo, je preko mikensko grške besede »ku-ru-so« izpeljana sodobna grška beseda »chrusos« ( χρυσοσ ). Verjetno vas ni malo, ki mislite, da je moj namen pokazati na nek venetski izraz za besedo zlato. Seveda tak izraz obstaja, ampak je ta katerega imamo takoj vsi v mislih verjetno dosti poznejša konstrukcija od tiste, ki so jo Grki prvotno poznali in jo potem v drugem grškem zgodovinskem obdobju, tukaj imenovanem »Rimsko ali obdobje krščanstva«, zamenjali z novo besedo, ki nam danes zveni podobno kot križ. Kot zanimivost naj povem, da to ni grška beseda za križ, za katerega Grki uporabljajo besedo stauros, ki tudi dobesedno ne pomeni križ ampak razpelo. Toda vrnimo se k oni prej omenjeni »poznejši slovanski konstrukciji« zlato, za katero sem namignil, da nam je izvor tudi poznan, izvira namreč iz besede rumen ali rumeno torej žolto, žolč. Vendar, to ni beseda, ki jo iščemo. Poiskati moramo besedo, ki so jo grški menihi nadomestili z besedo »chrusos« ( χρυσοσ ), in ta prav gotovo ni bila naše zlato vsaj nobenih dokazov za kaj takega nimamo. Obstaja pa obilica dokazov, da je beseda za zlato v antični grščini bila »daimon«, ki jo še danes uporabljamo v vseh evropskih jezikih v zelo podobnem pomenu, namreč za dragi kamen diamant. O tem se lahko prepričate, če poiščete besedo za zlato v elektronskih slovarjih antične grščine na mreži.

 

Stara grščina ima na stotine besed za iste pojme

 

Velikokrat boste pri elektronskem brskanju po antičnih grških slovarjih dobili na stotine besed, ki odgovarjajo le enemu vašemu vnosu v iskalno polje. Med drugim je to tudi pokazatelj, da je grščina nastajala na večih mestih in včasih tudi "večkrat po vrsti" in ne smemo biti presenečeni, če se je to dogajalo celo več stoletij morda celo tisočletje kasneje kot so besede prvič bile zapisane, kaj šele uporabljene. Še vedno namreč obstaja veliko preveč besed za en samcat pojem ali pa pomen. V tabelah so te »večkratnice« nanizane po abecednem redu, kjer je za vsak vnos v tabeli mogoče najti pomen, število uporab v grških tekstih in relativno frekvenco uporabe. Največ besed ima zelo nizko število uporabe - celo ničlo (0). Te besede nas ne zanimajo. Poiskati želimo le besede z večjimi števili uporabe. Spodaj lahko vidite besede, ki so jih iskalniki našli za vnos gold in, ki imajo vsaj 50 ali več uporab v antičnih grških tekstih.

Elektronska analiza besede gold v antičnih grških tekstih
Beseda Pomen Kolikokrat se beseda pojavi v tekstih
aster goldfinch 68
xanthos golden 106
daimon golden 615
chalkeus goldsmith 109
chruseos gold, golden 1076
chrusion gold 269
chrusos gold,golden 620
chrusoo golden 393
Total (vseh uporab tudi onih ki manjkajo v tabeli)
3667

Vse to kar kriči o protislovjih, ki so se s časom samo pomnožila in povečala. Vendar pa se, ob pomoči današnje tehnologije, kmalu začne pojavljati nek vztrajno ponavljajoči niz podobnosti in protislovij, ki je tako dosleden, da kar sam po sebi ponuja ali namiguje rešitev. Mimogrede smo spoznali, da je tako beseda križ jezikoslovno zelo zanimiva že od pred-antike naprej. Postala je še dodatno zelo pomembna s pojavom krščanstva, kar se vidi že v imenu te religije, ki ji križ in križanje označujeta centralni simbol. Prav to dejstvo, pa je vzrok še dodatnih jezikovnih zapletov, kar se manifestira v kronologiji uporabe te besede predvsem v Grščini in med Slovani. Besedo so naredili izredno zanimivo predvsem Grki, ali bolje rečeno angleški arhitekt Michael Ventris, ki je zaslovel kot jezikoslovec amater, ko je s pomočjo grške slovnice in kombinatorike uspel motorično razvozlati najstarejšo grško piktografsko pisavo imenovano tudi »Linear-B«.


Najstarejša grška pisava Linear B
Ta pisava je po sklepanju arheologov nastala v prvi polovici 2. tisočletja pred našim štetjem to je prej kot leta 1500 pred Kr. Ta datacija je sporna iz večih razlogov, ki so očitni pozornemu jezikoslovcu, a jih večina znanstvenikov povsem ignorira!

Na najbolj kričeče razloge, da je datacija okoli 1000 let ali morda še več prezgodnja je opozoril ekscentrični in strokovno resno kompromitiran ameriški akademik Immanuel Velikovsky (http://www.knowledge.co.uk/velikovsky), ki je presenetljivo dosledno dokazal, da pred -klasično grško temačno obdobje sploh ni obstajalo ter, da se je pred -antična Grčija pojavila šele v obdobju med 1000 od 1200 let pred. Kr. Kljub sumljivi akademski nespornosti Velikovskega se bomo še vrnili k njegovim alarmantnim razodetjem, ki razen tega, da so skregana s tradicionalnimi časovnimi razpredelnicami uradnih zgodovinarjev, vendarle slonijo na zelo dobro poznanih in splošno sprejetih in priznanih dejstvih, ter zaslužijo, da bi jih akademiki resno preverili ter uradno sprejeli ali pa ovrgli. Sam sem pri študiju antične grščine v zvezi z že prej omenjenimi grškimi glinastimi ploščicami ali pisavo imenovano "Linear-B" odkril še en možni argument, ki naj bi ali potrjeval napačno datiranje te pisave ali pa pokazal spornost Ventrisovega tolmačenja besede zlato iz tz. "Linear-B" glinaste ploščice v mikenski grščini.

Grška beseda za zlato je v grščini morala nekajkrat spremeniti svojo obliko. O tem so me prepričali grški slovarji, ki so polni protislovij na področju besed, katere so bile uporabljane ali kot zamenjava ali pa kot prvotne oblike za besedo s pomenom »zlato«. Še bolj sem postal prepričan, da je moja teza verjetno pravilna, ko sem odkril, da so razlage mikenskih glinastih ploščic iz Pilosa in Krete zelo sumljive in dvomim, da so na silno raztegnjene na moderno grščino ter marsikdaj celo plod domišljije namesto temeljite jezikovne analize.

Sam namreč že dolgo ne verjamem, da je sodobna grška beseda »chrusos« ( χρυσοσ ) obstajala že v antični kaj šele pred antični to je mikenski dobi, ker je ta beseda nastala šele po pojavu krščanstva in so pred tem Grki uporabljali druge besede od katerih se je v pismeni obliki ohranila predvsem staroselska beseda »daimon«. Torej beseda »ku-ru-so« na glinastih ploščicah iz Pilosa ne more pomeniti »zlato«, ker za to besedo takrat še ni bilo pomenske (semantične) podlage!

Za razumevanje moje trditve je potrebno razložiti tezo o nastanku teh antičnih grških besed. Da pa bi razložil kronološko odvisnost in povezavo med besedama »daimon« in »chrusos«, pa je potreben krajši uvod ali predstavitev treh obdobij v katerih je se je Grški jezik razvil od prvotne do današnje oblike - kar je obdelano v poglavju kamor lahko pogledate v novem oknu s klikom na: Razvoj grščine v odnosu do treh zgodovinskih grških obdobij. Tukaj bomo predvidevali, da je bralec seznanjen z vsebino tega poglavja.

 

Zakaj dvomimo o prvobitnosti grške besede »chrusos«

 

Predvsem bo bralca zanimalo, kaj je razlog, da dvomimo o prvobitnosti grške besede »chrusos«. Razlogov je veliko in poleg tega bi težko izbral najmočnejšega, vendarle najmočnejša motivacija verjetno počiva za dejstvom, da iščemo izvor Grkov, Grčije in njihovega jezika ter, da se v tem kontekstu iskanja izvora grških besed predvsem naslanjamo na jezik staroselcev to je »Pravih Pelasgov« oz. Venetov, saj o priseljencih skoraj za gotovo smemo sklepati, da so kljub večim pokazateljem v smeri proti Egiptu, vendarle nacionalno neopredeljeni in po zapuščinah sodeč v veliki meri nehomogena skupnost. Tudi dejstvo, da so na začetku, ko se je pra-grški jezik šele začenjal oblikovati priseljenci prav gotovo bili več stoletij v podrejeni manjšinski vlogi, ki poleg vsega ni imela enotnega etničnega odtisa. V takih okoliščinah je veliko bolj smotrno iskati izvor nastajajočega besedišča prvenstveno med staroselci.


Tlorisi pelasgovskih naselij in primer arhitekture

Torej tudi, če so prišleki uporabljali za zlato malo azijsko staro-semitsko besedo »hurasu«, obstaja velika verjetnost, da so večinski staroselci že imeli svojo besedo za najstarejšo kovino na svetu. Naj poudarim, da zlato v naravi obstaja predvsem v čisti obliki in je kot tako bilo poznano človeku že v kameni dobi! Predelava zlata v nakit in kipce je starejša od katerekoli druge kovine. Torej malo je verjetno, da 5000 let stara in relativno visoko razvita pelasgovska civilizacija v Grčiji ne bi poznala zlata!


Pelasgovska lončena posoda in zlat nakit

Sicer pa lahko na mreži najdete prepričljive dokaze o nasprotnem, namreč prav iz teh grških najdišč je kar nekaj arheoloških dokazov o uporabi najstarejše kovine na svetu, to je zlata, tukaj. Nekaj slik iz teh zbirk lahko vidite tudi tukaj. Sicer pa lahko na mreži najdete prepričljive dokaze o nasprotnem, namreč prav iz teh grških najdišč je kar nekaj arheoloških dokazov o uporabi najstarejše kovine na svetu, to je zlata, tukaj. Nekaj slik iz teh zbirk lahko vidite tudi zgoraj. Kdor želi naj si ogleda originalni splet: Stone age – Dimini.

Tako, sedaj imamo razlog, da verjamemo, da so »Pravi Pelasgi« vendarle imeli svojo besedo za zlato. Ker pa tudi sumimo, da so ti Pelasgi v resnici bili Veneti, ali pa vsaj Venetom sorodna etnija, potem bi bilo normalno pričakovati, da bi morala njihova beseda za zlato vsaj zveneti slovansko, če ne celo skrivati nam razumljiv pomen. Da se izognemo navadnemu ugibanju pobrskajmo med več kot 200 antičnimi grškimi besedami, ki jih najdemo s pomočjo elektronskih iskalnikov in slovarjev na mreži. Iskanje omejimo na tiste besede z relativno visokim številom uporabe (poglej tabelo zgoraj). Res beseda ki takoj stopi v oči je »daimon«. Kaj je najbolj logična slovanska interpretacija za to besedo? Odgovor je enostaven: »Daj mi!«. Zakaj »daj mi«? Zato, ker so si to zapomnili tisti, ki so videli roparje, ko so vdrli v naselje in zahtevali nakit, običajno iz zlata, školjk, jantarja in kasneje stekla ter dragih kamnov.

 

Kaj se je zgodilo besedi »daimon«

 

Sedaj pa si oglejmo v velikem slovarju klasične grščine, kaj pravzaprav ta beseda resnično pomeni, ali bolje, kako jo danes razlagajo poznavalci grščine!

Beseda daimon... v oksfordskem slovarju klasične grščine
Beseda Pomen
daimonios   ( δ α ι μ ο ν ι ο ς ) devine, godlike;
possessed by deamon, unfortunate;
wanderful;
poor, odd
daimonion   ( δ α ι μ ο ν ι ο ν ) devine being;
evil spirit;
deamon, devil
daimOn         ( δ α ι μ ω ν ) devine being, guardian spirit;
evil spirit;
spectre; fate, evil, death

Kot vidimo ima beseda »daimon...« v grščini več pomenov. Po vrhu vsega pa pomena za zlato sploh ni več najti med temi besedami, najbližje kar spominja na zlati blišč, in lepoto so pomeni »supernatural« (nadnaraven) in »wanderful« (čudovit, prekrasen). Drugi pomeni, ki jih še najdemo, pa so si diametralno nasprotni, ne le med različnimi inačicami besed ampak za eno in isto besedo. Tako recimo vidimo da »daimon.« pomeni »božansko bitje« kakor tudi »hudobno bitje«, in »duha varuha« kot tudi »hudobnega duha«. Ali pa pomešani so pomeni »nadnaravni«, »čudovit«, »reven«, »ubogi« in »čudaški«. Nekatera od teh pomenskih protislovij so za krščanstvo nevzdržna, ker je za to ideologijo ločitev dobrega in zla temelj na katerem stojijo vsa najpomembnejša s božja poročila in ni niti za trenutek dopustno mešati božansko z demonskim.

Kaj se je zgodilo grškemu besednjaku, ali če ostanemo blizu naši temi besedi za zlato. Zakaj jo pri branju antičnih tekstov še vedno prevajajo kot »zlat« (golden) medtem, ko je popolnoma izginila iz grškega slovarja. Oprostite dragi bralci, ampak meni to izgleda kot neko nepooblaščeno vnašanje sprememb v grški besednjak – to je v slovarje. »Nepooblaščeno« pravim predvsem zato, ker so ga vnašali ideološko motivirani prečiščevalci, ali pa neuki nepoznavalci grškega jezika. Vsaj delno jim je oproščeno, saj so to počeli že več kot 15 stoletij pred nastankom jezikoslovja. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da so na ta način v več kot 2000 letnem »nekompetentnem popravljanju« grščine, jezik deformirali skoraj do neprepoznavnosti. Seveda je to vedno bilo po godu fanatičnim helenistom!

 

Michael Ventris je utrdil zmoto

 

Na začetku moram podčrtati, da sploh nimam namena zmanjševati pomena in velikosti imenitnega Ventrisovega dela, temveč hočem le opozoriti, da je možakarjev nenadni in nepričakovani uspeh vendarle v šoku povzročil tudi ogromno škodo, ker je odvrnil pozornost od iskanja pravega grškega izvora in identitete, saj je površni zaključek, da so Grki govorili grško že v pradavnini, kar v resnici sploh ni res, prepričal marsikaterega skeptika, da mogoče grška mitološka bajka o nastanku razvpitih grških plemen Dorcev, Ioncev, Eolcev in Ahajcev zrcali realno predzgodovinsko sliko.

Zelo je zapeljivo dejstvo, da je Ventrisovo uspeh omogočila njegova metoda iskanja grških slovničnih pravil v vzorcih in oblikah, ki se pojavljajo v besedah na glinastih ploščicah. Po drugi strani pa nam ti vzorci tudi kažejo staroselske pelasgovske (venetske) usedline, ki so jih Ventris in vsi zahodni jezikoslovci spregledali in jih še vedno ne vidijo, ker jih nihče niti ne išče, ali ustrezneje rečeno ne sme iskati, če naj bi le ti na kakršen koli način bili podobni slovanskim prvinam ali pa imeli slovanske lastnosti. Ta paranoja se ne bo končala, dokler se tega problema ne lotijo kompetentni in nekompromitirani slovanski jezikoslovci.

Vse to izgleda kot nenehno žuganje s prsti in mahanje z rokami, ki malo ali nič ne pripomore k izboljšanju položaja. Edino kar nam torej ostane je da zavihamo rokave in se lotimo študija in preverjanja teh relativno novih odkritij in spoznanj o pred-grških časih. Tukaj sicer že imamo izhodišče in to je beseda »zlato«. Naš največji problem in hkrati tudi očitek je pomanjkanje javnosti dostopnih dokumentov in literature. V času informacijske revolucije je to nekaj nepojmljivega, a vendar nekaj zelo tipičnega na področju novih arheoloških in jezikovnih odkritij o pradavnini. Tako recimo, bomo imeli velik problem najti slike ali skice vseh »Linear B« napisov, kjer se pojavi naša beseda za »zlato«. Predvsem pa manjkajo besede izpeljanke in pomensko povezane besede kot so »zlatar«, »kovač« ali »kovati«, katere Ventris uporablja v svojih navedbah o dokazih, da gre pri besedi »ku-ru-so« na glinasti ploščici iz Pilosa resnično za besedo »zlato«.

Čas je, da bi si ogledali, kako je Michael Ventris prišli do uradne grške besede za zlato na glinastih ploščicah iz Pilosa. Na žalost tega ne bomo mogli nikjer najti, namesto tega bomo dobili lekcijo iz grščine, kjer bo razloženo, da besedi »khalkeus« in »khrusoworgos« pomenita kovača, ki dela z bronom oz. z zlatom, ob popolnem pomanjkanju pravilnega zlogovanja iz glinastih ploščic, kaj šele celotnega napisa ali pa skice napisa. Tudi tako kot sta besedi tukaj črkovani (»khalkeus« in »khrusoworgos«), je popolnoma poljubni prikaz in ne ustreza nobenemu javnosti pokayanemu napisu in niti zapisom v slovarjih mikenske grščine. Med tem pa v slovarju antične grščine zgoraj omenjene besede za zlatarja ni najti, o kovaču z bronom pa itak ni nobene povezave z nikakršnim napisom. Če se potrudite poiskati besedo za kovača, ki dela z zlatom (goldsmith) boste našli besedo »chrusochooc« ( χρυσοχοοσ ), kar tudi od daleč ni podobno »ku-ru-so-worgos«, kjer bi beseda worgos lahko bila tudi dodana od kod drugje, saj je ni mogoče najti v nobenem slovarju, niti v slovarjih mikenske grščine ali »Linear B«. Očitno gre za veliko mahanja z rokami tudi na Ventrisovi strani in to brez njegove vednosti, saj je na žalost slavni mož veliko prezgodaj izdihnil v avtomobilski nesreči!

Primer, ki ga pa za besedo »zlato« najdemo je razložen na sila dvomljiv način in nam po vsem kar smo doslej lahko našli še vedno ne ostane drugega kot, da slepo verjamemo v pravilnost interpretacije besede »ku-ru-so«. Pa poglejmo kako je razvozlan ta napis, ki smo ga vendarle odkrili in vsebuje besedo »ku-ru-so-io«. Celotni napis se glasi:

Sumljiv prevod besede zlato
Original: pu-ro i-je-re-ja do-e-ra e-ne-ka ku-ru-so-jo WOMAN 14
Angleško - Pilos: slaves of the priestes on account of the sacred gold 14
Slovensko - Pilos: sužnji svečenice na račun »svete zlate« 14

pu-ro pulos i-je-re-ja iereia do-e-ra doelai e-ne-ka eneka ku-ru-so-jo xrusoio j-je-ro-jo ieroio WOMAN 14
Pilos svečenica (priestes) suženj (slave) na račun (on account) zlato (golden) sveto (sacred, holy) WOMAN 14

Sumljiv prevod besede zlato

Kot sem nakazal že z naslovom in podpisom skice napisa zgoraj smatram, da je ta napis zelo sumljivo preveden. Tudi, če sprejmemo metodo po kateri je Ventris prišel do vseh grških besed, se nikakor ne morem strinjati z razlago »svete zlate« (sacred golden). Za to imam več razlogov, o katerih sem že na široko govoril, ampak pri tem napisu je prav razlaga teh besed, ki bode v oči kot za lase privlečena, saj tudi smiselno dela napis dvomljiv. Razlagalci, napisa v knjigi J. T. Hooker »Linear B – An Introduction« nam povedo naslednje:

Napis omenja ženske sužnje. Verjetno so poznali več vrst sužnjev razvrščene po rankih. Na nižjem nivoju so se opravljala dela nižje kategorije. Na drugem in sigurno dosti višjem nivoju so bili »sužnji svečenice« in na še višjem so bili »božji sužnji« V teh povezavah najdemo sužnje tudi na drugih tablicah. Ne eni je celo razvidno, da je namesto besede suženj uporabljena beseda »e-ra-ta-ra« torej, da je šužnja lastnik zemlje in je omenjana na listi skupaj z svečenico ...

Ne morem pomagati, ampak te razlage ne morem smatrati niti možne kaj šele točne. Da je beseda zlato tukaj uporabljena kot sveta, božja ali v neki povezavi z religioznimi simboli in terminologijo, brez prave obrazložitve je tudi sumljivo. Ali pa morda so helenisti uporabljajo kake svete navadnim smrtnikom nedostopne slovarje antične grščine, saj smo podobne transformacije od zlata v božje, sveto, in peklenščkovo videli že pri analizi besede »daimon«?

 

Pot od zlata do križa

 

Razmišljanje, ki me je pripeljalo do moje teze o besedi »daimOn« ( δαιμων ) izhaja iz globokega prepričanja, da je grščina nastala v zelo dolgem času, na tleh kjer je stoletja prevladoval staroselski pelasgovski in kot vse kaže venetskemu in s tem slovanskim jezikom soroden jezik. Ko so mi končno prišle v roke tudi knjige o mikenski grščini, se je to moje prepričanje še dodatno utrdilo. Nekaj let po tem, ko sem odkril izredno zanimivo razlago za besedo »daimon« sem razmišljal o tem kako je možno, da nihče do sedaj ni videl venetskih ali slovanskih usedlin v grščini, še bolj pa me je motilo dejstvo, da je Ventris našel besedo »ku-ru-so« tj. »chrusos« ( χρυσοσ ) na glinastih tablicah v Pilosu. Ko sem začel stvar raziskovati, sem kmalu ugotovil, da v resnici v javnosti nikoli ni bilo zadovoljivo utemeljeno, kaj šele dokazano, da razlage za besedo zlato na tablicah niso le ugibanja in polovične, če ne celo malomarne miselne konstrukcije, ki jih podpirajo helenistični in tradicionalistični lobiji zgodovinarjev ter jezikoslovcev.

Dodatno sem iskal tudi možnost, da bi Grki vendarle uvozili in uporabljali staro semitsko besedo »hurasu«, toda le malo verjetno je, da bi besedo uporabljali na širšem področju tako na Kreti kot v celinski Grčiji, saj bi to pomenilo, da je vladajoči sloj bil dokaj homogena in številčno relativno močna etnija iz Male Azije, kar je v popolnem nasprotju z našimi dosedanjimi ugotovitvami o heterogenih gusarskih tolpah iz vrst ti. »Ljudstva iz morja«, ki so dolgo tvorili nezaznavno manjšino v prostranem pelasgovskem (venetskem) morju. Množično so morali uporabljati besedo, na katero so nas opozorili elektronski iskalci, to je beseda »diamon«, ki ima zelo naravno ljudsko pelasgovsko tj. venetsko etimologijo. Kot vidimo v antičnem grškem slovarju, je ta beseda označevala tudi nasprotujoče si pojme kot so božansko in demonsko, čudovito in čudno (odd), zlega duha in duha varuha ... Te pojme združevati pod okriljem iste besede je za krščanstvo idejno nevzdržna propozicija. Torej imamo motiv in razlog, zakaj bi grški prepisovalci v samostanih videli to besedo kot moralnega izobčenca in dediščino nemoralnih antičnih časov.

Spomnimo se, etimologije besede »diamon« - »Daj mi (nakit, ogrlico)«, v zgognjem krščanstvu je nakit postal tudi »križ«, tako je »diamon« - postal tudi »Daj mi (nakit, ogrlico, križ)« ali pa kar »križ«. Torej sploh ni potrebno, da iščemo izvor besede »chrusos« ( χρυσοσ ) v Mali Aziji pri semitih. Problem je le da grki ne poznajo besede »križ« v tej obliki ampak imajo nekaj podobnega kot je naše »razpelo« to je grški »stauros«! Ponovno bi lahko povezali besedo križ z roparji, in celo z Rimskimi vojaki, ki so pustošili po zgodnjih krščanskih oporiščih v Grčiji in zakaj ne bi zlat križ, ki ga je ropar ali Rimski vojak nasilno strgal preplašenemu Grku z vratu dobil ime na podoben način kot prej »diamon« - »Daj mi (nakit, ogrlico, križ)«? Od tod verjetno se je z zlatom in kakršnim koli nošenjem nakita med staroselci začela širiti vražjevernost, da nošenje nakita (križa) prinaša nesrečo in smrt, to je zlo. Ni torej težko najti razloge zakaj bi v grških samostanih pisuni pri prepisovanju antičnih tekstov v novem črkopisu sistematično zamenjali vse moralno in religiozno sporne ali kompromitirane besede!

Besedo križ najdemo že v sanskrtu:

Seveda je zanimiv tudi izvor same besede križ, ki jo lahko zasledimo že v sanskrtu kot »cArapatha=križpotje« ali »catuSpatha=kjer se križajo poti« in jasno tukaj »patha« pomeni »poti«. To kaže na možnost, da je beseda »križ« kod sestavni del besede za »križpotje« obstajala že v pradavnini in zametke lahko zasledimo v oblikah »cAra-, catuS-, [carus] «. Veliko bolj verjetno je torej, da moramo iskati izvor za besede »crux, križ, cross« v sanskrtu in v venetščini, ne pa v latinščini, ki se je, kot je jasno že prvi nakazal poznani italijanski arheolog, antropolog in jezikoslovec Giuseppe Sergi, razvila s pomočjo venetščine.

Nekateri IE prenapeteži, očitno pod pritiskom angleških jezikoslovcev, iščejo izvor te besede na osnovi latinskega besede »crux«, ki ji kljub temu, da v latinskem slovarju za to besedo najdemo edino »križ, stojalo, mučenje, nasilje« vsiljujejo nedokazan prvotni pomen »zvit, ukrivljen«. To zelo sumljivo razlagajo s pomočjo angleških besed »crook, croocket«, ki razen neke oddaljene zvočne podobnosti nima dosti skupnega ne s korenom in ne pomenom besede za »križ«. Na tej osnovi torej so si izmislili »IE besedo« »*kreu-k...«, ki naj bi tudi pomenila »kriv, ukrivljen, kriviti«. Da bi stvar izgledala bolj znanstveno utemeljena so si celo izmislili, da je v prastari latinščini ta beseda tudi pomenila »kriv, ukrivljen, kriviti«. To je zelo lep primer, ki kaže kako nevzdržna je IE jezikovna teorija in kako neutemeljene so metode IE »znanstvenikov«, ki jim omogočajo dokazovati protislovja in lažne trditve.

Najenostavneje ovreči ali dokazati mojo tezo, da so Grki besedo »chrusos« ( χρυσοσ ) začeli uporabljati šele po uveljavitvi krščanstva v Grčiji bi bilo, če bi kdo našel stare grške zapise, recimo Homerjeva dela, v stari grški pisavi, ki jo sam imenujem venetska, da bi se prepričali ali je ta beseda resnično bila dosledno uporabljana že takrat. Na žalost se v tej pisavi ni ohranilo dosti tekstov z izjemo nekaj črepinj, ki so jih našli na grških tleh in pa napisov na ločeni posodi, iz etruščanskih grobnic, kjer so se pod zaščito tisočletne teme izognile usodi večine antičnih umetnin izpostavljenih »kulturno moralnemu čiščenju«, vandalizmu, ter človekovi neumnosti in nesrečam kot je bil požar v najstarejši knjižnici antične literature v Aleksandriji. Do takrat, pa nam ne ostane drugega, kot primerjanja vsebin in vztrajno dokumentiranje uporab alternativnih besed in mogoče tudi temeljit študij mikenske pisave na glinastih ploščicah iz Krete in iz Pilosa. Motivacijo in inspiracijo je mogoče najti v razmišljanju, ki me je vodilo do razvitja teze, da je prvotno v Grčiji bila uporabljana za zlato beseda »daimOn« ( δαιμων ) ne pa »chrusos«.
Lep primer sumljivega izvora grških besed, ki nosijo staroselski (IE) koren »križ« ali pa grški ali (ne-indoevropski) koren besede s pomenom »zlato« si lahko ogledate tudi v članku o toponimih, ki razlaga toponime v okolici mesta Bizanca.

 


Izbor glavnih tem (Veneti, Grki, Etr...)         Izbor glavnih tem

 

©2006


Document:
URL:
Last Updated: