Grška beseda za sidro   -   χειρ, χειρος
Avtor: Igor Pirnovar


Del grškega
kamnitega sidra
(500 pred n.št.)
Grki imenujejo sidro »cheir« ( χειρ, χειρος). Ni dvoma, da je to slovenska beseda »čer«, ki pomeni ostro skalo ali kamen, in kot bomo videli je povezana z mnogovrstnimi starodavnimi venetskimi toponimi, ki pomensko ustrezajo smislu te naše besede. Sidro, je ena od najzanimivejših uporab, saj ribiči na morju še danes uporabljajo čeri za zasilna ali začasna sidra. V primeru grške besede čer - χειρ, gre očitno za zelo staro še neolitsko uporabo besede sidro, ko kovine še niso bile v uporabi.

Zanimiva je tudi beseda "polotok" chersonesos (Χερσόνησος)=polotok, (čez-neseš, sidro-neseš); Eng:peninsula.

Marsikdo bo vprašal kako vemo, da so Grki prejeli besedo od Venetov, in ne obratno. Kot bomo videli je razlag veliko in začnemo lahko s sanskrtom, v katerem bomo našli, da je ime za goro šailah tj. slovensko šilo, šilast, torej beseda, ki pomeni »konico, ostrino« in kot bomo videli je ob morju in na krasu povezana s šilastimi skalami ali čermi.

Poleg tega je v grščini veliko osnovnih besed, ki opisujejo potovanje po vodi in so očitno venetskega izvora. To niso osamljeni primeri, ki bi jih lahko povezovali z dejstvom, da Veneti slovijo kot zelo vešči pomorščaki, ki so že v neolitiku obvladovali ne le morske pač pa tudi vodne poti po kopnem. Videli bomo, da je zelo veliko grških besed v resnici venetskega izvora. Ampak tukaj nas zanimajo predvsem besede povezane z pomorskimi veščinami in pripomočki, ki ali pomagajo ali pa omogočajo plovbo in jadranje.

Sanskrit Slovensko Grško
plu plavanje, jadranje ploos
plava poplava     --
plavita plavati     --
plavAkA čoln, ladja ploion
šailah gora, šilo, čer, sidro cheir
vodha, ud-aka, udra voda udOr

Iz zgornjega je razvidno, da so te besede venetskega izvora razen, če jih Veneti niso sprejeli od Indijcev in jih potem razširili po Evropi, kar smo že na večih mestih ugotavljali je le teoretično, ne pa tudi praktično možno. Torej smemo zaključiti, da so tako Grki kot tudi Indijci prejeli besede za plavanje=plu, plutje=plous, jadranje=ploos, vodo=udro in ladjo=ploion od Venetov - Arijcev (tj. Slovencev).

Sicer pa sem se takoj, ko sem našel grško besedo za sidro »cheir« spomnil na etruščansko mesto Cere (Cerveteri), za katerega sem vedno bil prepričan, da je bil zgrajen na čereh in na nešteto toponimov po Alpah, o katerih nam je skrivnostno povezanost s Slovenskim jezikom razložil dr. Jožko Šavli, ki je poznan po tem, da se ukvarja z razlago slovenskih toponimov v srednji Evropi in predvsem v Alpah.

Mont Blank; - Aiguille Noire (3773 m)
Tako med njegovimi analizami najdemo tudi analizo za ime vrha »Mont Blanka« (3773 m), ki se imenuje »Aiguille Noire«. Ta analiza je pritegnila mojo pozornost, ker sem sam našel povezave z besedo »čer«, ki je očitno venetska beseda za štrlečo skalo, tudi sam v grščini. Tudi dr. Šavli izhaja iz istega pomena za čer. Poglejmo njegovo analizo, ki sem jo malce prikrojil svojim potrebam.

Prvi del imena »Aiguille Noire«, »aiguille« V francoščini pomeni »igla«. Ali je podobnost s slovensko iglo res le naključje? Ampak to ni o čemer tukaj hočem govoriti. Besedo igla v gorah najdemo v imenih koničastih vrhov (špičastih – naša nemška izposojenka; recimo v nemščini imamo »Bergspize«).

Drugi del imena »Aiguille Noire« - »noire« dobesedno pomeni »črn«, kar je v pomenskem kontekstu, ki označuje veličastni v soncu skoraj sijoč vrh Mont Blanka, povsem nepojmljivo. Torej zakaj »črn«? Uganko je mogoče razvozlati le, če privzamemo, da je to napačni prevod venetske oz. slovenske besede »čer«, ki kot vemo pomeni štrlečo skalo. Toda tujci, ki niso popolnoma obvladali venetščine ali slovenščine, so prevajali »cer, čern, črn« torej »noire«. Ni torej slučaj, da imamo v Alpah vse polno “črnih” vrhov, recimo nemško Schwarzhorn, ali Monte Nero (v italjanščini), ki je posledica napačnega prevoda besed { ceren, cern, crn... }, kar nam mora v Sloveniji biti dobro poznano še iz časov pred mehkonebnih oblik besed kot so »ker« in »krn«, kot je ime lepo razglednega vrha nad dolino Soče z imenom Krn (2245 m). Na italijanskih zemljevidih je ta vrh bil prvotno napačno zapisan kot »Crn« na novejših zemljevidih pa se je pojavil prav tako v napačnem prevodu kot »Monte Nero«.

Stvar se sicer zakomplicira, ker so nekateri vrhovi ali pa celotni predeli resnično lahko temni torej »črni«. Tako imamo tudi v Sloveniji »Črni vrh«, enako lahko izvajamo ime za Črno Goro (Montenegro) iz dejstva, da je iz severnih obal skadarskega jezera v smeri proti jugu videti senčno stran obronkov gora v skoraj strah vzbujajoči mogočni temi. Toda, jaz pravim kjer je dim je tudi ogenj, in prav gotovo je, da se v teh razmišljanjih vidi, da je po vsej Evropi polno toponimov, ki pričajo v prid tezi, da so Veneti vendarle bili starodavni evropski staroselci.

 

 


Izbor glavnih tem (Veneti, Grki, Etr...)         Izbor glavnih tem

 

©2006


Document:
URL:
Last Updated: