Etruščanski napisi skupine "človek, klati, kleti - čistiti dušo"
Avtor: Igor Pirnovar

I. del:     ( R a z l a g a )

Uvod
(Etruščanski napisi skupine "človek, klati, kleti - čistiti dušo")

Glavni naslov članka (glej podnaslov uvoda) označuje skupino besed malce preozko, vendar pa so jo Etruskologi videli še bolj skrčeno, še posebej zato ker so besede s podobnim črkovanjem smatrali za različne slovnične oblike ene in iste besede. Z obzirom na to, da so iz skupine 115-ih besed vzeli le tri ali štiri to sicer ne bi smelo predstavljati problema, toda, ker so pred bralcem dejstvo, da obstaja še več kot 110 različnih etruščanskih besed z istimi ali zelo podobnimi koreni besed skrili ali zamolčali, kaže ali na veliko malomarnost, ali pa na namensko zavajanje bralcev. Ko tako razlagajo, da so besede "clan", "clenar" in "cliniiaras" ena in ista beseda, ki so posledica glasovnih sprememb zaradi delovanja slovničnih pravil, nepoučeni bralec napisov ne bo več posvečal pozornosti dejstvu, da črkovne kombinacije cla-, cle-, cli-, clO-, clu- poleg omenjenega lahko predstavljajo nove korene z drugačnimi pomeni.

Sicer pa je res, da je take glasovne spremembe mogoče zaslediti tako pri Etruščanih kot pri Grkih in seveda tudi v Slovenščini, toda menim, da so etruskologi to skupino besed vendarle veliko preveč površno stisnili. Sicer pa so se skoraj na skrivnostni način na dolgo in široko razpisali o manj kot desetinki gradiva v tej skupini in ob njej ustvarili bazo na kateri po njihovem mnenju sloni celotna etruščanska slovnica, kot si jo sami zamišljajo.

Tukaj nimam namena toliko govoriti o njihovih teorijah kot le opozoriti na veliko neskladje med ogromno množino obstoječega jezikovnega materiala, iz kategorij omenjenih v naslovu tega članka in, ki ga najdemo v 256-ih etruščanskih napisih, iz katerih so vzeli le zanemarljivo mali delček primerov in na njih potem zgradili svojo fiktivno strukturo etruščanske slovnice. Iz 115-ih različno črkovanih besed iz te kategorije so zbrali tri besede in se na dolgo in široko razpisali o tem, kako "clenar" pomeni v tožilniku množine "sinove", "clenaraSi", ali pa "cliniiaras" pa oba v dajalniku množine pomenita "sinovom". Tem trditve pa dodatno še zakomplicirajo s teorijo o kazalnem zaimku, "njim" (množina od njemu / njej) s katerim lahko zamenjujejo prej omenjeni dajalnik množine "sinovom". Vse to napisano Angleščini, ki so ji slovnični koncepti sklanjatev španska vas, zveni neslovanskim bralcem kot atomska fizika in daje vtis izredno visoke jezikoslovne strokovnosti Etruskologov!? Naj torej v kratkem povzamem glavno misel tega odstavka, ki v bistvu pojasnjuje enega od osnovnih namenov mojega pisanja o etruščanskem jeziku, namreč, razkriti zamolčano in neobdelano gradivo na eni in pretirano zaupanje v jezikoslovne in analitične sposobnosti ter znanje "strokovnjakov", ki so sicer opravili izredno pomembno in spoštovanja vredno delo dokumentiranja in zbiranja podatkov.

Pripombe o besedi "clan"

V skupini besed (cla-) najbolj pogostokrat srečamo besedo "clan". V celotni skupini je več kot 60 različnih slovnično preobraženih besed. Odvisno od tega kateri šoli študija etruščanskega jezika sledimo, bomo našli različne razlage teh besed. Iz doslej povedanega že lahko sklepamo, da bo tudi med temi oblikami najpogostejša prav oblika "clan". Sodeč po številnih napisih s to besedo, pridemo do spoznanja, da mora za njo obstajati več različnih pomenov. Nekateri napisi so bili zelo poučni, še posebej tisti, ki z vgraviranimi besedami na risbah ali podobah pojasnjujejo upodobitve, ki jih dopolnjujejo. Ni slučaj, da je samo tej besedi posvečeno kar nekaj samostojnih odstavkov, saj kot bomo videli kasneje je okoli nje mogoče na zelo nenavaden način smiselno zbrati celo vrsto sicer jezikoslovno nepovezanih besed. Kdor ne more počakati, da bo po vrstnem redu prišel do prej omenjenih odstavkov posvečenih tej besedi lahko pokuka naprej s klikom na naslednjo povezavo: ( Etruskologi in beseda "clan" ).

Do sedaj vam je najbrž že jasno, da tukaj obdelujemo ali primerjamo dve šoli etruščanskega študija. Ena je tista, ki jo podpirata uradna ali tradicionalna zgodovinopisje in jezikoslovje, katero omenjamo kot "etruskologe" in drugo manj poznano in širše zasnovano ter manj izključujočo šolo raziskovalcev poznano pod imenom "venetologi". Seveda sem sam na strani "venetologov", ki verjamejo, da so Etruščani, Veneti in Slovani med sabo sorodna ljudstva, kar naj bi potrjevale tudi sorodnosti med našimi jeziki.

Čeprav "etruskologom" v marsičem silno nasprotujem in nekatere na vrhu njihove skupnosti brez zadržkov lahko umeščam med najbolj kompromitirane akademike v krogih zgodovinarjev in jezikoslovcev tradicionalistov, vendarle upam, da bo nekoč nastopil čas, ko bodo slabi sadeži odpadli in bo prevladal razum, ter bosta obe strani spoznali, da je stičišče obeh pogledov največkrat tam kjer je najmanj dvomov. Takih stičišč sem odkril kar nekaj tudi sam in upam, da se jih bo z novimi raziskavami pojavilo še več.

Prav primer besede "clan" lahko služi kot primer, kjer so Etruščani sami poskrbeli, da čas ne bo prehitro zakril pomena besed na nekaterih napisih ter, da jih kasnejši rodovi ne bodo mogli z malomarnim tolmačenjem kompromitirati. Resno delo na obeh straneh je tako privedlo do zelo podobne interpretacije pomena napisa in seveda tudi te naše pomembne besede. Tako za "etruskologe" beseda "clan" pomeni "sin", medtem, ko jo "venetologi" tolmačijo kot "človek, čelovek, čelan"   ali "član". Ti dve tolmačenji sta le navidezno zelo različni, v resnici pa so vse besede v napisu medsebojno zamenljive. Podobno situacijo najdemo pri besedi  "clel". Za "etruskologe" ta beseda pomeni "klicati, dreti se" (to call, shout), za "venetologe" pa "kleti, zaklinjati". Ponovno vidimo, še posebej če upoštevamo, da gre za obredne napise, da so tudi ti pomeni besed v napisih medsebojno zamenljivi.

Še bolj zanimivo pa je, da glasovne spremembe [ "a" => "e/i" ] in prevod te besede, (clel="to call, shout") kot so ga ovekovečili sami "etruskologe" kaže simptome bolehnosti v njihovi teoriji po kateri beseda "clan" (sin) postane "clenar" (sinovi) in "cliniiaras" (sinovom).

Sicer pa sem spoznal, da v mitološkem smislu "clan" tudi lahko pomeni "zaklan, umorjen,...". Mogoče, če za dosedanji prevod, namreč, "sin, človek" ali pa "član" ne bi imeli tako trdnega dokaza kot je bilo znamenito etruščansko ogledalo z Junono in Herkulesom, bi res bilo zaskrbljujoče, da venetologi doslej niso niti omenili možnosti, da bi upoštevali ta alternativni pomen, ki je prav tako univerzalen med vsemi slovanskimi jeziki. V resnici, je trajalo kar nekaj let in spoznanje, da oba priimek in ime Appius Claudius smiselno opisujeta morilskega rimskega vojskovodjo, preden sem si upal pomisliti na ta novi pomen kot alternativno možnost za prevod besede "clan".

Medtem ko so prvotno predlagani prevodi besede "clan", namreč, "sin", "človek" ali pa "član človeške skupnosti" vselej medsebojno zamenljive v napisih kjer so to smiselni prevodi, pa novi, alternativni prevod predstavlja problem. Kako namreč lahko povežemo ta dva povsem različna pomena? Dejstvo je, da ju v enem in istem napisu ne moremo. Kadar je v napisu smiselno uporabiti besedo "sin" ali "človek", alternativni pomen "umorjeni" ali "morilec" ne bo smiseln in seveda isto velja tudi v obratni smeri. Torej so ti pomeni medsebojno izključujoči. Vendar pa so si ti pomeni v mitološkem smislu dosti bližji. "Umorjeni" je namreč lahko le človek in ne Bog in ne na oltarju žrtvovana žival. Poleg tega je kot "morilec" mišljen le Bog, ki poči lupino duše kot jajce ter popije njeno vsebino (tukaj se ponovno malo prehitevamo in si bomo to tudi ogledali malo natančneje kasneje). Torej ubijanje tukaj ni mišljeno kot delo človeka ampak je Božje, kar v resnici ni pravo ubijanje in kar pomeni, da govorimo o posebnem mitološkem žargonu. Obstaja veliko etruščanskih napisov, ki zgovorno pojasnjujejo ta vidik etruščanskega mitološkega verovanja.

Nekaj namigov o ostalih besedah iz skupine "cl..."

Poleg osnovnega pomena vsake besede obstaja še veliko izpeljank iz korena, ki nastanejo z dodajanjem slovničnih obrazil ali pa pomenskih pripon in predpon. Tukaj se ne bomo na veliko posvečali tem mehanizmom predvsem zato ker etruščanski jezik kot ga poznamo nikoli ni dozorel in izoblikoval stabilna slovnična pravila. V jeziku domorodnih Venetov je opazen vpliv tujcev in priseljencev iz drugih mediteranskih krajev, Azije in Afrike. Bogati prišleki, ki so sčasoma postali vladajoči sloj Etruščanov so jezik spremenili skoraj neprepoznavnosti. Različnim prišlekom so ista obrazila verjetno pomenila različne stvari. Etruskologi so se na dolgo in široko razpisali o dekliških, materinskih ter očetovskih, fantovskih in kaj vem kakšnih še priimkih na etruščanskih napisih, ki jih omenjajo kot "patronime" in "matronime". Če imajo prav, v kar sicer močno sumim, to najbrž ni obogatilo stare venetščine ampak jo je kvečjemu le deformiralo.

Tako v Italiji kot povsod drugod po Mediteranu so ob koncu bronaste dobe imeli velik vpliv na vladajoče sloje bogati gusarji med katerimi so našli zatočišče azijski, anatolski in severno afriški izgnani kralji ter plemstvo, ki so do dobra bili seznanjeni s tedanjo vojaško tehniko in vojskovanjem, prav tako pa so dobro poznali omike takratnega vladajočega sloja. Preko njih se je med domačin razširil splošni jezik tedanjih vladarjev. Domači obrtniki, umetniki in graverji so se trudili ustreči svojim bogatim strankam in posnemali jezikovne novosti, ki so jih mogočni tujci prinesli mednje.

Kot vemo so vladarji v tedanjih časih med sabo vzdrževali redne stike z dopisovanjem preko velikih razdalj od Indije, Male Azije, Anatolije pa vse do Egipta, to ne bi bilo mogoče brez vrste skupnega koiné jezika, ki so ga vsi razumeli. Prepričan sem, da temu skupnemu (koiné) jeziku lahko pripisujemo podobnosti med takratnimi jeziki antičnih Etruščanov, Grkov in Rimljanov.

Iz že omenjenih razlogov večino obrazil v etruščanskem jeziku ni mogoče z gotovostjo določiti. Na primer v besedi "claniusa" lahko vidimo latinsko končnico "-us" v kombinaciji z Venetskim samostalniškim obrazilom rodilnika ednine moškega spola "-a", ali pa morda, glagol v 3. os. ednine. Seveda pa obstaja še tretja možnost, namreč, da bi razčlenili besedo na povsem drugačni "neevropski" način.

Kakorkoli že, takoj je opazno, da večina od vseh 115 različnih besednih oblik iz skupine besed, ki se začno z eno od črkovnih kombinacij { cla-, cle-, cli-, clO-, clu- }, poznavalci slovanskih še bolj pa slovenskega jezika, odkrijejo poleg nekaterih takoj prepoznavnih pomenov številna prepoznava slovnična obrazila. Seveda pa bi bilo potrebno, da vse te elemente etruščanskega jezika proučijo kompetentni slavisti in jezikoslovci, za kar je samo poznavanje slovanskih jezikov ali pa jezikoslovja brez poznavanja slovanskih jezikov dosti premalo. Sicer pa si drznem pripomniti, da se razen nekaj izjem in tako rekoč odpadnikov med slovanskimi akademiki nihče še ni resno spoprijel z vprašanjem sorodnosti etruščanskega jezika s slovanskimi in predvsem s slovenskim jezikom. Res, da obstajajo tudi širše slovanske paralele, toda slovenščina je ohranila nekaj tipično etruščanskih oblik ki jih ni zaslediti v drugih slovanskih jezikih. Že kot zbiralcu in urejevalcu etruščanskih napisov mi je postalo jasno, da so Etruščani pustili močnejši jezikovni vtis v Slovenščini, tako recimo menim, da slovenska beseda "klicati" kaše skupni izvor z etruščansko besedo "titi", medtem, ko je več etruščanskim besedam mogoče priti do dna najbolj naravno s slovenščino.

Na drugi strani pa menim, da smo skozi to zbirko dobili dovolj dokazov, o arogantnem prepričanju Etruskologov, da so odkrili vse kar je možno o etruščanskem jeziku. Predvsem je razkrit njihov izredno površna strokovnost in malomarnost pri evidentiranju očitno s slovanskimi jeziki podobnih elementov v etruščanščini. Bolje so osvetljeni klavrni znanstveni dokazi, ki naj bi podpirali njihove trditve, da etruščanski napisi ne predstavljajo dosti več kot zbirke imen in družinskih dreves pokojnikov in lastnikov grobnic v katere so jih položili k večnemu snu, ali pa lastnike in darovalce daril bogovom in prebivalcem onstranstva. Ni ga boljšega dokaza o nevzdržnosti njihovih trditev, kot je malo resnejši pregled in medsebojno primerjanje teh trditev v luči vsega spregledanega in zamolčanega! Za to pa se pokaže zelo primerna prav beseda "clan" okori katere so zgradili velik del svoje "fantastične" teorije o etruščanski slovnici in jeziku.

Fantazijska etruščanska slovnica, ki so jo izumili
etruskologi sloni na besedah "clan" in "larOalisa"

Etruskologi in Hetitologi imajo skupno eno stvar in ta je, da oboji uporabljajo slovnico kot njihov glavni pripomoček razvozlavanja jezika. Čeprav je v primeru več deset tisočih hetitskih glinastih ploščic mogoče res bila najprimernejša raziskovalna metoda je v primerjavi z vsebinsko neprimerno dosti bolj siromašnimi napisi, ki so nam jih zapustili Etruščani bila zelo slaba izbira raziskovalne strategije, kateri so sledili Etruskologi.

Druga stvar, ki se mi zdi zanimiva je dejstvo, da oboji radi govorijo o tvorbi kazalnih zaimkov, iz samostalnikov in imen, kar v angleščini, ki ji je marsikateri slovnični koncept neprimerno bolj prožnih slovanskih jezikov popolnoma tuj, zvedi tako zamotano, da za to jezikoslovno maškarado etruskologi postanejo popolnoma nedosegljivi njihove trditve pa za neslovanske bralce neoporečne. To, da etruskologi mlatijo prazno jezikoslovno slamo sicer ni tako šokantno, kot dejstvo, da jim že več kot dvajset let ni poizkusil oporekati niti en kompetentni slavist, kar nepoučeni vidijo kot dokaz, da etruščanski jezik nima nič skupnega s Slovanskimi jeziki. Tukaj je famozna definicija, ki jo Etruskologi porivajo okoli kot zaščitni znak ter akademski pečat svoje jezikoslovne brezhibnosti in kompetentnosti:

A special ending "-sa" or "-isa", is a "demonstrative pronoun", used with "genitive" of personal names, meaning "the one of" indicating "patronymic" ...

Toda zato, da bi lahko uspešno uveljavljali svoje "odkrivanje" filozofije etruščanskega imenoslovja, so se etruskologi morali zateči še k nekaterim drugim besedam, ki seveda direktno z našo skupino { cla-, cle-, cli-... } nima nič skupnega. Gre za besede iz skupine "larO...", v kateri so po njihovem le imena brez pomena, vendar pa, in to velja predvsem za besedo "larOalisa", skrivajo v sebi kar precejšen delček etruščanske slovnice. Kar povezuje našo skupino "cla-, ..." in skupino "larO..." je njuna uporaba iz katere je mogoče izluščiti medsebojno zamenljive smiselne uporabe. Bežno smo se sicer že srečali s tema dvema uporabama, a v naslednji tabeli boste našli še malo bolj sistematično prikazano to njihovo slovnično umetnijo:

(4) To pa je razlog, da v vsaki razlagi etruščanske slovnice Etruskologi razlagajo ti dve besedi "clan" in "larOalisa" eno poleg druge, kar pa je v smislu začetega naša četrta plast, kar pa se lahko še dodatno poglobi, saj obstaja še cela vrsta pripon ki se jih Etruskologi sploh niso dotaknili. V zvezi s tem naj omenim, da skupno obstaja 820 etruščanskih napisov, ki vsebujejo besede iz skupine "larO..." med nekaj več kot 7000 etruščanskimi napisi. Vendar pa je beseda "larOalisa" uporabljena le osemnajstkrat v 18-ih napisih. Sledi lista vseh teh napisov:

laris .tarXnas .larOalisa	hepnei .larOalisa
arnO .secu .larOalisa	larO .vete .larOalisa .cainalisa
laris .vete .larOalisa	arnO .aneini .larOalisa
lart .aneini .larOalisa .raufe	arnO .lecsutini .larOalisa
arnO .hele .larOalisa	larO .parna .larOalisa
vel .cafate .larOalisa	lO .seiate .larOalisa .hanusa .ramznal
larO .ezna .larOalisa	larza .larste .larOalisa
vel .herina .larOalisa	vel .tlesna .larOalisa
Oania .veltsnei .larOalisa .armni .luesnas	..vetnal .lart .velara .larOalisa .lart .velara .aulesa .vel .pumpu .pruciu .aule .ce .latina .setmnal..

Z upoštevanjem prej omenjenih razlag etruskologov človek pri pregledu zgornje tabele resnično lahko dobi občutek, da so večinoma etruščanske besede resnično lahko imena. Toda, če se zavemo, da je to komaj 2% vseh napisov, ki vsebujejo besede katere se začenjajo z "larO..." potem ta argument izgubi vso težo. Dejstvo, da so etruskologi spregledali ali pa na skrivaj celo zamolčali 45 drugih oblik te besede in več kot 800 napisov z njimi, jim ne moremo pripisovati v oporo njihove teorije. Tukaj si lahko ogledamo listo vseh besed ki se začno z "larO...":

Vseh 45 etruščanskih besed, ki se začno z "larO..."

larO	larOa	larOaia	larOal	larOalc
larOalisa	larOaliSa	larOaliSla	larOalS	larOeal
larOi	larOia	larOial	larOialc	larOiale
larOialisa	larOialiSa	larOialiSla	larOialisvle	larOias
larOiaS	larOicu	larOiia	larOisa	larOisal
larOisas	larOisu	larOite	larOiza	larOl
larOlisa	larOn	larOru	larOruS	larOu
larOuia	larOur	larOurni	larOurniS	larOurSua
larOurSuaii	larOurus	larOuruS	larOus	larOuzale

Že preprosta statistika potrjuje, da so besede v zgornji tabeli različne slovnične oblike korena "larO", kar dovolj zgovorno zavrača tezo, katero zagovarjajo etruskologi, namreč, da je beseda "larO" le ime brez kakršnegakoli pomena. Iz imena se le redkokdaj tvori tudi glagolske oblike, ki jih nekomu, ki zna slovensko med zgornjimi primeri ni težko Bojim se, da lahko kar mirno trdimo, da vse povedano velja tudi za besedo "larOalisa" in, da najbrž tudi ne bo držalo, da je le gramatično masirano ime (Larth, "Larthu", "pod Larthom", ali pa "onemu pod Larthom",...). Na drugi strani pa moramo priznati, da je iskanje pomena teh besed prav toliko smiselno, kot iskati njihove slovnične oblike.

Preden si ogledamo slovnične lastnosti besed, o katerih smo ravnokar malo več spregovorili, bi bilo smotrno pogledati tri najbolj tipične predstavnike te skupine, namreč, "larO", ter izpeljanki "larOal" in "larOalisa", kot sta trenutno dokumentirani v našem nastajajočem etruščanskem slovarju.

larO

Etruscan	Slovene	English	Etruscologists
larO	duša; [R=D] lad=hlad, mir, Lado=(hlad/mir); vlado, lord; gospod, gospa - glej: (cp0-02: sinunia .larO .cicuS .papanias) = "Sina gospa na dojkah harani"; oproščeno, blagoslovjeno, rešeno, varno; -- glejTudi:lare,larvae - lare="zašcitnik/varuh" || obratno:Lat:larvae="hudobni duh, ki straši"; - Lat:lar=(tutelary household god)="varuh, zaščitnik"; -- glejTudi: lari, larisa	soul; cool, coolness, peace; master, lady; name: "Vlad - (meaning the leader)" - see also: (cp0-02: sinunia .larO .cicuS .papanias) = "Madam breastfeeds her son"	a male name

larOal

Etruscan	Slovene	English	Etruscologists
larOal	sopihal, hlastal, dušil; - svet duhov; [R=D] laDal, položil, dal; izdihnil, hlasta za zrakom; lare="zašcitnik/varuh družinske posesti" - Lat:lar=(tutelary household god)="varuh, zaščitnik"; - glej:(larO.aXni.larOal)="Dušo ognu dal", (larOal.sapices)="dušis sopihaš"; -- glejTudi:larOalisa,larOial	grasping for air - direct translation in Slovene: soul="breath of air"; ghostly, world of ghosts; to put down, to lay;	a male name "-al"=(Genitive)

larOalisa

Etruscan	Slovene	English	Etruscologists
larOalisa	nosilec duše (še živeči) - larO.al.isa:LarO=duša, al=še/od, isa=hodi/šla; izgleda kot skloni: { larO, larOal, larOalis, larOalisa } - [Suffix rule: -alisa] označuje osebek); SAMOSTALNIK:larO; GLAGOL:larOal; -- glejTudi:larisaliSa, larOalisa	alive man with a soul; walking / departing soul	"-alisa"=[demonstrative pronoun (kazalni zaimek)] - eL-p87 The examples Etrlgs give in [eL-p87] support their theory that most of the Etruscan words are names, see how rules make up for missing words, namely clan no longer needed (one is implied instead): (aule.velimna.larOal.clan)="Aule Velimna son of Larth", (aule.velimna.larOalisa)="Aule Velimna the one of Larth"

Končno se spomnimo, da je etruskologe v veliki meri oviralo njihovo lastno prepričanje, da večina etruščanskih besed ni nič drugega kot imena. Iz svoje metode iskanja pomenov napisov so zavestno izključili primerjalno jezikoslovje, in se paranoično branili zabresti v etimološke vode, saj je tam veliko preveč dišalo po Slovanih kot po kakršnem koli drugem poznanem jeziku, kar pa je naravnost nedopustno po vseh kriterijih tradicionalnih zgodovinarjev. Zaradi tega so vsa njihova prizadevanja iz napisov izluščiti kakršenkoli pomen bila omejena zgolj na etruščansko likovno umetnost ter na vse možne slovnične oblike. Slovnica jim tako služi kot vodnik ali most do pomena napisov, kot tudi so v njej predvsem iskali veznike s katerimi so povezali brez-pomenske besede ali imena v stavčne oblike nagrobnih nagovorov in daritvenih zapriseg bogovom ali sporočil "odhajajočim", s katerimi so opremili predmete, ki naj bi umrlim popestrili bivanje v onstranstvu. V tem je torej iskati njihovo izredno pozornost filozofiji imen in imenovanja družinskih odnosov in položaja znotraj družinskih dreves in družbenih lestvic. Ta njihova strategija je zelo lepo vidna v slovnici, ki kot trdijo so jo odkrili ali bolje, so si jo izmislili okoli besed "clan" in "larOalisa".

Irščina najbrž ni jezikovno blizu etruščanščini. Tukaj se mi zdi vredno omeniti, da so etruskologi našli paralele za njihovo etruščansko shemo poimenovanj pri Angležih oz. Škotih (Keltih). Škotski "Mc" in "Mac" sta jih navdahnila za etruščanski "-alisa". Ta njihova teorija se mi zdi na dokaj šibkih nogah iz več razlogov od katerih je keltsko etruščanski jezikovni kontakt kot ga prikazujejo zahodni jezikoslovci v tistem času še najbolj sporen, saj otoški Kelti, ki so že v preteklosti sprejeli govorico otočanov, danes govorijo zelo drugačen jezik kot je bil venetski, ki so ga govorili celinski Kelti.

Še več, ker so Rimljani uporabljali visoko kvalificirane Etruščanske gradbenike in obrtnike kot vodilno delovno silo na svojih gradbenih projektih po vsem imperiju in seveda tudi v Britaniji, je v angleščini pričakovati veliko večji etruščanski vpliv kot v otočkih keltskih jezikih. V to verjamem tako trdno, da predlagam to dejstvo vključiti kot enega od kriterijev pri vrednotenju na novo nastajajočih teorij o etruščanskem jeziku.

Na začetku tega dela članka sem omenil, kako zahodni jezikoslovci, ki razlagajo arhaične jezike radi govorijo o "kazalnih zaimkih". Nato sem omenil za etruskologe dobesedno v najvišje sfere jezikoslovne kompetentnosti napihnjeno definicijo tistega njihovega izumetničenega etruščanskega "kazalnega zaimka" po kateri so poznani med relativno slabo jezikovno podkovanimi zahodno evropskimi bralci. Videli smo, da so Etruščanske besede ob katere se včasih površno obregnejo razčlenjujejo v elemente, s pomočjo katerih nato tvorijo slovnico, ki predvsem podpira njihovo tezo, da je v etruščanščini velika večina besed nerazložljivih, ker so pač le imena brez vsakršnega koli pomena. Pa poglejmo to na njihovem primeru. Poskusimo slediti njihovim razčlenitvam ter se prepričajmo, če jih je mogoče sistematično urediti v smiselni jezikovni ali slovnični sistem.

Slovnica, ki so jo etruskologi odkrili v besedi "larOalisa"

patronimičen	Moški spol starša prepoznaven v imenu
matronimičen	Ženski spol starša prepoznaven v imenu
"-al, -s, -us"	patronimična končnica (M) ?
"-al, -s, -us"	matronimična končnica (Ž) ?
"-isa"	kazalni zaimek (demonstrative pronoun)
"-is"	kazalni zaimek (demonstrative pronoun)
"-al"	Rodilnik
larO- ... "koren besede"	Ednina (E)
"-ar"	Množina (M)
"-alisa"	-al (rod.) + kazalni zaimek
"-aralisa"	-ar(M) + -al (rod.) + kazalni zaimek

Ne glede na to, da med "7000+" etruščanskimi napisi obstaja zelo malo primerov iz knjige [eL-p87], na katerih etruskologi gradijo svoje najbolj poznane primere etruščanske slovnice, se nekatere njihove konstrukcije zdijo nenaravne. Sicer pa vidimo, da je po njihovih predlogih v knjigi res mogoče razčleniti besede v elemente, čeprav so nekateri od teh zelo sumljivi. Tako na primer ni videti pravila za določanje spola, vendar pa vztrajajo, da so odkrili patronimične in patronimične oblike imen. Podobno govorijo o številu (ednini / množini) ne podajo pa dovolj primerov. Tako imamo med nekaj manj kot 8000 napisi komaj peščico osamljenih primerov, za besedico clenar, niti enega pa za besedo larO, s pomočjo katere so razvili svojo teorijo, ki vključuje prav ta element za število (-ar, -er, -ur) in, ki jo sicer najdemo v več kot 800 napisih.

Medtem, ko se nekatere njihove razlage posameznih primerov ločeno od drugih zdijo verodostojne, ne vzdržijo natančnejšega preverjanja, predvsem ne v skladu s številnimi zanemarjenimi primeri, ki so po vsej verjetnosti tudi izpeljanke iz istih korenov. Pomanjkanje primerov kaže na možnost, da za njihove trditve ni prave podlage za slovnične oblike, ki jih prikazujejo. Dodatno jim ni v prid dejstvo, da zelo dosledno le namigujejo in predlagajo možne slovnične oblike, ne da bi jih prikazali in demonstrirali njihovo uporabo. To njihovo vedenje si lahko razlagamo edino s tem, da njihovo teoretiziranje ni realna podlaga za konstrukcijo sestavnih delov etruščanske slovnice še posebej pa ne na nekih stranskih elementih, kot je recimo mehanizem za tvorjenje kazalnega zaimka iz samostalnika, kar tudi sicer le dokaj redko krat najdemo v drugih jezikih.

Iskati pomen s pomočjo slovnice medtem, ko naj bi ignorirali semantiko posameznih besed, ni najboljši način študija in razlage etruščanščine, čeprav etruskologi povsem zgrešeno in nesprejemljivo trdijo, da se kaj več kot so doslej uspeli odkriti ne bo dalo odkriti. Etruskologi so se pred strahom, da bi potrdili sume o prisotnosti Slovanov v Evropi že v času Etruščanov, načrtno odpovedali raziskavam s pomočjo primerjalnega jezikoslovja in vsakršnih etimoloških raziskav. Ker za trditve, da Slovanov (Venetov) v Evropi v tem času še ni bilo ni nobenih dokazov medtem, ko nasprotno trditev podpira kar nekaj antičnih avtorjev vse od Homerjevih časov pa tja do Diakona, je njihova odločitev ignorirati eno ali drugo možnost zelo sumljiva in akademsko absolutno nedopustna. Da bi to svojo odločitev obranili so nas na vse načine in za vsako ceno začeli prepričevati, da si od nadaljnjih raziskav Etruščanskega jezika ni mogoče obetati nič novega.

K sreči obstaja kar nekaj znanstvenikov in raziskovalcev, ki ostro nasprotujejo mnenju etruskologov. Seveda, to so predvsem Slovenski Venetologi, ki verjamejo, da so starodavne evropske kulture bile tesno povezane z Veneti. Torej poglejmo si njihov več obetajoč in manj izključujoč pristop, ki ne išče pomena le pri vseh zahodnoevropskih in tudi pri slovanskih jezikih, v toponimih kot tudi v grških in latinskih besedah ter celo imenih kot so Klitemnestra, Cezar, Klavdij in podobno.

V prvem hipu se vam bodo morda nekateri predlogi zdeli morda tudi neverjetni, toda potrpite toliko časa, da vidite številne primere napisov, ki bodo marsikoga prepričali, da te ideje niso iz trte izvite, ter da je mogoče le nekaj na njih. Pri študiju teh primerov si ne gre preveč prizadevati preverjati podrobnosti, ki so včasih mogoče malo manj primerne in se lahko sčasoma spremenijo ali dopolnijo, vendar pa so bolj pomembne skupne točke in skladnost z večjim delom etruščanskih napisov.

Predlogi razlage pridobljeni s pomočjo "slovenščine"
( larOalisa = larO .al .isa )

larO (lO)	soul; cool, coolness, peace; master, lady; name:"Vlad - (meaning the leader)"	duša; [R=D] lad=hlad, mir, Lado=(hlad/mir); vlado, lord; gospod, gospa; oproščeno, blagoslovjeno, rešeno, varno;
See also	sinunia .lO .cicuS .papanias [ lO=larO ] Eng:"Madam breastfeeds her son" Slo:"Sina gospa na dojkah harani"; Latin: lar ... "tutelary household god"; (varuh, zaščitnik); Latin: lare ... "friendly ghost / spirit"; (dobri duh, zašcitnik/varuh) Latin: larve ... "malice, evil ghost / spirit"; (hudobni / zli duh, ki straši);;
al	al = still further / away	al = še / od
isa	went, gone	šel
larO.al.isa	larO=soul, spirit, al=further, isa=went =>         departing man with a soul; walking / departing soul nosilec duše (še živeči) - larO.al.isa:LarO=duša, al=še/od, isa=hodi/šla; Suffix rules - -alisa: In Slavic languages suffix -alisa marks a something similar to a diminutive name in English. Appending it to an object (a noun) it anthropomorphizes it. larO ..... noun, larOal ... verb (past tense). Pripona -alisa, -iša označuje ali spremeni predmet v osebek; larO ..... samostalnik, larOal ... glagol (pretekli čas); -- glejTudi (see also): larisaliSa, larOalisa

Tukaj smo po strani obšli našo originalno kategorijo besed, o kateri govori ta članek, da se spomnimo jo spet omenim z začetnicami kot smo še navajeni { cla-, cle-, cli-, clO-, in clu- } z namenom, da se seznanimo z drugo tako skupino { larO- }, ki jo etruskologi uporabljajo v tandemu z besedo "clan" kadar razlagajo svojo etruščansko slovnico, ki podpira dokaj puhlo idejo, da je etruščanščina, ki so nam jo Etruščani zapustili na nekaj več kot 7000 napisih skupek etruščanskih imen med sabo povezanih v nagrobnih in obrednih večinoma enovrstičnih tekstih z zanimivimi slovničnimi pravili, ki so jih baje "odkrili".

Povzetek

Že samo statistika priča proti jezikovni teoriji etruskologov.

Ena stvar, ki smo jo spoznali za prej omenjeni skupini etruščanskih besed in ne drži le za ti dve skupini ampak za večino večjih skupin etruščanskih besed je, da se pojavljajo z izredno velikim številom slovničnih obrazil. Že samo to je zelo zgovorni pokazatelj, da besede z velikim številom obrazil najbrž že niso samo neka imena brez pomena, ampak polno-močne besede, še posebej kadar med obrazili najdemo tipično glagolske oblike. To brez tega, da najdemo pomene za posamezne besede je eden od najmočnejših argumentov proti trditvam zgodovinarjev in jezikoslovcev tradicionalistov in se razume trditvam etruskologov, da v etruščanščini ni mogoče najti dosti več kot liste imen umrlih, ki odkrivajo kvečjemu njihove medsebojne relacije in mogoče tudi njihov družbeni položaj ali status.

Sedaj pa je tudi že čas, se končno posvetimo naši osnovni temi in skupini besed, katerim je posvečen ta članek, namreč besedam, ki se začno z nizi črkovnih kombinacij { cla-, cle-, cli-... }. Najprej si v preglednici oglejmo vse besede iz te skupine:

V tej skupini je 115 različnih besed.

25 etruščanskih besed, ki se začno z cle...
cla	claes	claiteS	clalum	clan	clana
clanan	clananas	clani	clanies	claniu	claniunia
claniusa	claniuS	clante	clanteS	clanti	clantia
clantial	clantinei	clantis	clantiS	clantisa	clanui
clapiOi	claruXieS	clasial	clate	clateS	clatia
clatial	clau	claucalual	clauce	clauceS	claucesa
clauniu	clavtie	clavties	clavtieSuras
25 etruščanskih besed, ki se začno z cle...
clel	clen	clenar	clenOi	clens	clensi
clenSi	clenaraSi	clenarSi	cleO	cles	clesvasbes
clesvasfes	clesnes	clet	cleusinas	cleusinSl	cleuste
cleustes	cleusti	cleva	clevsinas	clevsinSl	clevsti (==>)
24 etruščanskih besed, ki se začno z cli, clO, and clu
(<==) clevsu	cliam	clin	clina	clini	cliniia
cliniiaras	clinsi	uclinal	clO	clOi	clOsuOiO
cluetie	clumnei	cluOincie	cluOumusOa	clute	clutiva
clutmsta	clutmita	cluveni	cluvenias	cluviesa
14 etruščanskih besed, ki se začno z municli, municlO, and similar
mun	municlat	municleO	municlet	municleti	munise
muniS	Xamunis	munisuleO	munisvleO	munOuX	munOX
munSal	munsle

V naslednjih poglavjih I. dela   ( R a z l a g a )   tega članka bomo najprej delno obdelali različne pomene, nato pa jih bomo v II. delu   ( N a p i s i )   vključili pred posamezne skupine napisov, ki vsebujejo obdelano besedo. Naj povem, da sem tukaj vključil vse napise z besedami iz te kategorije, ki sem jih našel med nekaj več kot 7000 etruščanskimi napisi. Pri vsaki novi skupini napisov, ki se je dotaknem moram na novo opozoriti, da vsi napisi nimajo prevodov, kot tudi prej omenjeni besedni pomeni niso dovolj natančno obdelani, saj je lista napisov nastajala preden je obstajal večji del etruščanskega slovarja.

Kaj pričakovati, ali koliko so podatki v teh člankih kompletni? Čeprav sem poskušal vnesti vso obstoječo in ob času pisanja dostopno informacijo o vseh tukajšnjih etruščanskih napisih, to še vedno ni dokončna oblika. Veliko stvari še ni obdelanih predvsem zato, ker je to šele delo v razvojni fazi. Predvsem še manjkajo večji deli nastajajočega etruščanskega slovarja, ter ustrezno temu tudi velik del etruščanskih napisov še nima ustreznih prevodov. Poleg tega pa v tem članku ni bil moj namen obdelovati celotne napise ampak le skupino besed, ki jo sedaj verjetno znate že sami identificirati kot { cla-, cle-, cli-,...- } skupino. Torej ne pričakujte da boste tukaj našli razlage za vse besede v napisih, ampak le tiste, se jih tukaj direktno lotevamo, ker bi to kmalu postal problem kot tisti v katerem zaradi dreves ne vidimo gozda. Vendar pa sem naredil izjemo pri enem od napisov, pri katerem sem vendarle obdelal vse besede. Lahko si ga že predčasno ogledate v novem oknu s klikom na naslednjo povezavo: ( Etruskologi so odkrili ime Klavdij, niso pa prepoznali pomena ).

Opomba:
Napisi so večinoma urejeni po abecednem redu besed in nato po prvi besedi etruščanskega (zelenega) dela teksta. Le včasih je ta vrstni red začasno pokvarjen, kadar sem vnesel novi napis in je bilo bolj smiselno imeti dva napisa enega za drugim.

Vsi napisi, ki imajo vsaj en prevod imajo pred (zelenim) etruščanskim napisom skupinsko kodo napisa v obliki "LL-nn:" ali pa "LLn-nn:", kjer "L" pomeni črka (letter) in "n" številka (number), in je za bralca nepomembna. Delni napisi, ki so predolgi, da bi jih ponavljal na vseh mestih imajo namesto prejšnje drugačne posebne kode, kot so "tcA12", "tcB02", gCdP.B01, kjer:

• "tcA12" .... kjer "tc" pomeni Tabula Cortonnese "A12" pa 12. vrstica na plošči A.
• "tcB02" .... pomeni Tabula Cortonnese 2. vrstica na plošči B.
• "gCdP.A10-12" ... pomeni Grande Cippo di Perugia od 10. do 12. vrstice na plošči "A".

Drugi razlog pa so glasovne spremembe, ki so posledica uporabe slovničnih obrazil in oblik. Etruščani, Grki in Slovenci na zelo podobni način spreminjamo izpuščamo ali pa vrivamo nekatere glasove. Recimo nizek, težek=>nizak, težak, ali pa vrabec=>vrabca in podobno v grščini: pater=>patra. Ali pa recimo glasovna sprememba [ T => č,s ]: metati=>mečem. in v grščini: gigant=>gigas in leovti=>leovci. Sicer pa so se etruskologi krčevito prijeli ravnokar omenjenih glasovnih sprememb preko katerih razlagajo, da imajo besede clan, clenar in cliniiars en in isti pomen ter, da so pod vplivom slovničnih obrazil te besede doživele naslednje "a" <=> "e" <=> "i" glasovne spremembe.

Nenazadnje pa je tukaj še dejstvo, da nekaterih besed še ni mogoče smiselno opredeliti in vsaj po črkovanju spadajo v to kategorijo. Ta zadnji razlog je sicer organizacijske in statistične narave, vendar pa nam garantira, da hitro lahko ugotovimo koliko je naša zbirka kompletna, ter da jo lahko enostavno ažuriramo z novimi odkritji in spoznanji. Preden si natančneje ogledamo to skupino besed, se še enkrat na kratko spomnimo statističnih podatkov v zvezi z etruščanskimi napisi in besedami iz te skupine. Med nekaj več kot 7000 etruščanskimi napisi vsebuje besedice cla..., cle..., cli... več kot 256 napisov - bolj natančno poglejmo tabelo:

+188 cla... ( 146 clan... )   +43 cle... ( 17 clen... )     +4 cli...     +3 clO... (O=theta)   +18 clu...   256 TOTAL

V tej skupini sem našel 115 različnih slovničnih oblik teh besed, torej potencialno več kot 110 različnih pomenov. Seveda sta opis in razlaga nekaterih od teh oblik le predlog in gotovo se bodo za marsikateri predlog našle boljša in pravilnejša pojasnila. To pa je poleg sistematične organizacije materiala, ki naj bi omogočila enostavnejši študij gradiva in predvsem tudi omogočila lažji dostop do večjega števila etruščanskih napisov, tudi glavni namen objave mojih razlag etruščanskih napisov s pomočjo slovanskih jezikov.

V naslednji tabeli torej, so strnjeno opisane in razložene besede te skupine, kolikor sem jih uspel dokumentirati do časa nastajanja tega članka, brez omejevanja kateri jezik ali slovnične oblike so dovoljene ali primerne pri iskanju smisla besed ali pa oblike slovničnih obrazil. Za primer naj navedem, da lahko najdemo usedline etruščanskega jezika celo v angleščini, ki je eden od najmlajših evropskih jezikov in je nastal skoraj tisočletje po izginotju Etruščanov.

Vprašanje angleškega jezika kot najmlajšega Evropskega jezika se v mojem pisanju pogosto pojavlja. Razlog zelo nekorektno tolmačenje izvora ne le angleškega ampak vseh zahodnoevropskih jezikov. Seveda angleški jezik prednjači ker ga je najlažje identificirati kot najmlajšega. Toda kljub temu je dosti dokazov, da kar nekaj angleških besed izvira iz sanskrta, vendar pa to skupaj s celotnim Germanskim, Romanskim in Grškimi odtisi v starodavnem indijskem jeziku zbledi v primerjavi z jezikovnimi podobnostmi, ki jih najdemo med sanskrtom in slovanskimi jeziki. Seveda bi bilo mogoče debatirati tudi možnost, da je umetni jezik sanskrt nastal na podlagi našega skupnega prednika - venetskega jezika. Vendar pa zahodni jezikoslovci še vedno fanatično zanikujejo evropsko domovinsko pravico tako Slovanom kot našemu jeziku vse do časov nastanka današnje angleščine na britanskem otočju.

Sicer pa je gledano jezikoslovno jasno, da je tako v grščini kot latinščini mogoče najti med temelji na katerih so zgrajene njihove slovnične strukture in do neke mere tudi besedišče slovanske prvine, medtem, ko za obratno sklepanje ni podlage. Pri tem ne govorimo o nekaterih besedah, ki so jih slovanski jeziki očitno kasneje sprejeli tako iz grščine in latinščine, ampak o celotnih jezikovnih strukturah. Malo je namreč dokazov, da bi slovanska slovnica nastala na podlagi grške ali latinske! Med tem pa je veliko zahodnoevropskih in predvsem angleški jezik, nastali kot mešanica grškega latinskega in germanskih oziroma romanskih jezikov. Upoštevajoč te jezikovne tokove ni mogoče zatiskati oči pred možnostjo vpliva venetskega, kot prednika slovanskih jezikov na etruščanščino!

Nedvomno prav strah pred razkritjem dokazov o starodavni prisotnosti Slovanom podobnih Venetov in dokazov o vplivu njihovega jezika na evropsko zgodovino in jezike, še vsaj dve stoletji brani tradicionalistom sprejeti idejo bolj resno preveriti dosedanja tolmačenja ter upoštevati tudi možnost slovanskih (venetskih) vplivov tako na sanskrt, hetitščino, grščino in latinščino kot seveda tudi na etruščanščino.

Končno pa se vrnimo k naslovu odstavka, namreč k navideznemu vprašanju starosti angleščine, čeprav zelo podobno velja za večino zahodno evropskih jezikov. Torej nam tukaj ne gre le za starost angleškega jezika, ampak za dejstvo, da bi bolj strokovno in korektno upoštevanje vpliva slovanske prisotnosti in našega jezika na evropski prostor, od predzgodovinskih časov naprej, po vsej verjetnosti do temeljev pretreslo in ogrozilo ne le zgodovinopisje ampak tudi celotno zgradbo zahodnoevropskega jezikoslovja.

Razlaga besed { cla..., cle..., cli... }
(ki jo poznamo kot skupino "človek, klati, kleti - čistiti dušo")

Razlaga in pomeni skupine človek / klan / kleti"
The discussion and translation of the group "man / kill / swear

Etruscan	Slovene	English	Etruscologists
cl	OKRAJŠAVA: član, clan, klan, človek; klati, ... - okrajšavo cl sem našel samo v eni datoteki (001/ca-04) in to le 4x! Primer je resnično reprezentativen -- glej:(marce.tarXnas.larO.cl) in (ma.tarXnas.l.clan) -- glejTudi:clan,claes, ...	Abbreviation for clan	n/a
cla	OKRAJŠAVA: član, clan, klan, človek; klati, ... -- glejTudi: clan, claes, ...	Abbreviation for clan	n/a
claes	kaliti=ma.claes?; klati=ma.clai? (larO.maclaes) -- glejTudi:clan, clavties, clavtieSuras, clavtieOuras, ...	You slaughter, stab, kill	n/a
claiteS	član, klan, klanež; kolješ	you the man or member; you slaughter, stab, kill	n/a
clalum	latinizirana beseda clau / clan -- glejTudi: cl, clan, clau	Latinized word clau / clan	n/a
clan	član, klan, človek, čelan - "tisti ki ima čelo" = človek; "tisti ki se klanja" - član človeskega klana = človek; -- glejTudi: cl, claiteS, clal, clananas, clani, clanies, claniu clanti, clate, clavtie, clavtieSuras, clavtieOuras; clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut, ...	memner, clan; a man, a human; slaughter, stab, kill	son (sin)
clana	človeka / člana; klana, mrtva; kolje -- glejTudi: clananas, cl, clan, clanti, clanies, clate, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	she the slaughtered,...; slaughtering, stabbing, killing.	n/a
clanan	clanan:   človek / član; klan, umorjen; -- glejTudi: clananas, cl, clan, clanti, clanies, clate, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	clanan:   man / membered; being killed, murdered, stabbed.	n/a
clananas	človeka / člana našega (clana.nas) - redko vidna raba besede "clan"; kolje nas; -- glejTudi: cl, clan, clanti, clanies, clate, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	our men or our members; he/they are slaughtering, stabbing, killing us.	n/a
clani	ljudje, klanovci, člani; "tisti ki se klanjajo"; -- glejTudi: cl, clan, clanti, clanies, clavtie, clenar; clen,...	men or members, those who bow (who show respect); slaughtered or being slaughtered, stabbed, killed.	n/a
clanies	ljudje, klanovci, člani; "tisti ki se klanjajo"; -- glejTudi: cl, clan, clanti, clanies, clavtie, clenar; clen,...	you men or members, those who bow (who show respect); you are slaughtering, stabbing, killing.	n/a
claniu	človeku, članu; klanju -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	to the man or member; to the slaughted, stabed, killed	n/a
claniunia	ERR:claniunia=clani.unia; člana (tožilnik) -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	ERR:claniunia=clani.unia; about/ concerning / of clan (Accusative)	n/a
claniusa	claniusa=clani.usa; ljudje, člani; umorjeni, zaklani -- glejTudi: clan, clate,...	men or members; members, men; those murdered, slaughtered	n/a
claniuS	ljudje, člani; koljejo; ki kolje, klalec, morilec - klalec (morilec-duš); -- glejTudi: clan, clate,...	men, members; they are slaughtering, stabbing, killing	n/a
clante	unorjeni; zaklal te, umoril te; -- glejTudi: cl, clateS, clan, clanti, clanies, clanteS, clate, clatia; clavtie, clenar; clen, ...	a kiled; he/she/it slaughters, stabs, kills	n/a
clanteS	unorjeni; kolješ, umoriš; -- glejTudi: cl, clateS, clan, , clante, clanti, clanies, clate, clatia; clavtie, clenar; clen, ...	the kiled; he/she/it slaughters, stabs, kills	n/a
clanti	ti človek, član - clan.ti; ubiti (glagol); umorjeni -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clante, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	you the man or member; to slaughter, stab, kill	n/a
clantia	človek (s končnico -ija), član'(šija); umorjeni; klalec (morilec-duš); klanje, klanja -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clante, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	man, member (like vel'-ia); the killed; the slaughter, stabning, killing	n/a
clantial	POZOR: nima samostalniške oblike, Etrlgs:(-al=rodilnik); klal -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clante, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	he was slaughtering, stabning, killing	Suffix -al denotes Genitive.
clantinei	Err:clantinei=clanti.nei; (Med več kot 7000 napisi, ima samo eden to besedo) -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clante, clanti, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	(Most likely: clanti.nei)	n/a
clantis	kolješ; POZOR: nima samostalniške oblike, čeprav bi jo danes lahko našli; -- glejTudi: clateS, clan, clate,...	You are slaughtering, stabbing, killing; (NOTE: only verb form, though today it exists)	n/a
clantisa	klalec; klati šel; -- glejTudi: clantis, clantiS, clateS, clan, clate,...	killer, the one who slaughters; went slaughtering, stabbing, killing;	n/a
clanui	klani - tisti, ki so morjeni - (Med več kot 7000 napisi, ima samo eden to besedo) -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clante, clanti, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	Those who are being slaughtered, killed.	n/a
clapiOi cla .piOi	Err:clapiOi=cla.piOi - umorjenega popiti [v mitološkem smisku - (krakniti dušo)]; (Med več kot 7000 napisi, ima samo eden to besedo) -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clante, clanti, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	Most likely: clapiOi=cla.piOi - drink up the cracked (killed) soul.	n/a
claruXieS	- (Med več kot 7000 napisi, ima samo eden to besedo) -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clante, clanti, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	n/a (Out of more than 7000 inscriptions only one contains this word)	n/a
clasial	klal - POZOR: nima samostalniške oblike; Etrlgs:(-al=rodilnik); -- glejTudi: clantial, cl, clan, clate, clanies, clante, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	he was slaughtering, stabning, killing	Suffix -al denotes Genitive.
clate	morilc'; zaklal te, umoril te; ERR:-N- - glejMy: claNte; -- glejTudi: cl, clateS, clan, clanti, clanies, clatia; -- clavtie, clenar; clen, ...	murderer; he/she/it slaughters, stabs, kills you	n/a
clateS	kolješ; POZOR: nima samostalniške oblike, čeprav bi jo danes lahko našli recimo podobno kot "klatež". -- glejTudi: clan, clate,...	you are slaughtering, stabbing, killing; (NOTE: only verb form).	n/a
clatia	ERR:-N- - glejMy: clatNia; Možno tudi: (klalec [srbizem]; klatje, klatja) -- glejTudi: clavtie, clauceS, clauce, clan, clen	ERR:-N- - glejMy: clatNia; There exist Slovene forms that exactly match these forms too.	n/a
clatial	pretekli čas besede klati; ERR:-N- - glejMy: clatNial; Etrlgs:(-al=rodilnik); -- glejTudi: clatia, cl, clavtie, clauceS, clauce, clan, clen	ERR:-N- - glejMy: clatNial; In Slovene suffix -al denotes past tense form.	(-al) Suffix -al denotes Genitive.
clau	klal, moril [U=V] clav; POZOR: nima samostalniške oblike; Kljub temu vidimo zametke povezave z imenom Klavdij, kot nam zatrjujejo etruskologi za besedo "clavtie" -- glejTudi: clavtie, clauceS, clauce, clan; clen, cleO, cles, cliam, clin, cluO, clut, ...	were slaughtering, stabbing, killing; (NOTE: only verb form, however as Etruscologists pointed out for word "clavtie", we can agree with them this time, moreover, the traces of that connection lead to this word here, which also show the consistency of the meaning of the name Claudius.)	n/a
claucalual	oblika besede klal, moril. Če je to pravilna transkripcija etruščanskega originala, potem je to lep primer nastajanja jezika, kjer se forma preliva v pomen in obratno. -- glejTudi: clau, clauce	were slaughtering. If this is correct transcript of the Etruscan script than we have at hand an excellent example of evolving language, where the form and meaning are augmenting each other.	Here we can also see that the theory Etruscologists devised about the suffix "-al" which to them represents a Genitive form, poorly fits within the rest of the forms which they failed to account for.
clauce	morilce, klavce, ki koljeojo, klauce/i, klavce/i; -- glejTudi: clau, claucalual, clauceS, clavtie, clan, ...	murderers, killers, slaughterers.	n/a
clauceS	morilec, klalec; kolješ, moriš; -- glejTudi: clau, claucalual, clauce, clavtie, clan, ...	murderer; you are slaughtering, stabbing, killing;	n/a
claucesa	klavca, morilca; kolje, mori; -- glejTudi: clau, claucalual, clauce, clavtie, clan, ...	murderer (Dative); you are slaughtering, stabbing, killing;	n/a
clauniu	moriluc, klalcu; koljejo, morijo; -- glejTudi: clau, claucalual, clauce, clavtie, clan, ...	to a murderer (Dative); They are slaughtering, stabbing, killing;	n/a
clavtie	klatite, koljete od: klatiti?; klati? (Obstaja tudi povezava s Klitemnestro! - glej:cluetie) -- glej: [ ca-05 claes ]; Etr: Klavdij = Claudius - glej:[kasDio-05-22]; -- glejTudi: cl, clauceS, clate, clan, clanies, clate, clanies; clavtieSuras, clavtieOuras; clau, claucalual, clauce; clen, clenar; cliam, clin, cluO, clut,...	slaughter, stab, kill	Claudius family.
clavties	klatiš, koljš; -- glejTudi: clavtie, cl, clauceS, clate, clan, clanies, clate, clanies; clavtieSuras, clavtieOuras; clau, claucalual, clauce; clen, clenar; cliam, clin, cluO, clut,...	You are slaughtering, stabbing, killing	n/a
clavtieSuras clavtieOuras	clavtieSuras=(clavtie.Suras) ali clavtieOuras=(clavtie.Ouras) -- glejTudi: clavtie, cl, clauceS, clate, clan, clanies, clate, clanies; clavtieSuras, clavtieOuras; clau, claucalual, clauce; clen, clenar; cliam, clin, cluO, clut,...	clavtieSuras=(clavtie.Suras) or clavtieOuras=(clavtie.Ouras)	n/a
clel	klel, zaklel; (Zanimivo je, da so Etruskologi spet izbrali besedo iz podobne pomenske skupine, ki je zamenljiva z našo verzijo [kleti, zaklinjati, rotiti...]) -- glejTudi: cl, clan, clen,...	to curse, to put a spell on someone / something;	to call, shout
clen	zaeklet, zaklinjati, začarati; čistiti / očistiti dušo - Eng:clean=očisti; - [E=A] klan - clan; - ERR:[clen=clan]? (klati); -- (glejSlika:book-ELA-p222); čistiti - Eng:clean; -- glejTudi: cl, clenar; clan, clensi, clenSi, cliniiars, clenarSi, cleO, clet, cles, cleusinas, cleuste, cleustes; cluetie; cleva, clesvasbes, clesvasfes, clevsinas, clevsu; cliam, clin, cluO, clut,...,municlet,...	past participle: to curse, to spell; to lift a curse (pp), to purify / clean a soul (pp);	clenar, clinii-ar-as, clen-ar-aSi "sons"; (eL-p:83) clente "adoptive son?"; clen-si, clin-si, clen-Si "to the son"
clenar	tisti ki je češčen/roten/zaklet ali, ki časti/roti/zaklinja; začaran; ki čisti, čistilec (duš), očiščen -- glejTudi: cl, clen; clan, clensi, clenSi, cliniiars, clenarSi, ...	one who is clensed, cleared of a curse or spell; cursed or under a spell (the spelled)	clenar, clinii-ar-as, clen-ar-aSi "sons"; (eL-p:83) (-ar)=plural; (-si, -Si, -aSi)="demonstrative pronoun" (kazalni zaimek) [eL-p87] clente "adoptive son?"; (-si, -Si)="Dative": clen-si, clin-si, clen-Si "to the son"
clenaraSi cliniiars	zaklet, preklet, razklet si; - očiščen si grehov; - glej: (clini+iara="jari in tegobe"); Err: clenarSi=clenaraSi? - (Na teh ponesrečenih besedah so etruskologi bili najbolj aktivni in produktivni) -- glejTudi: clenarSi, cliniiars	You are cursed; You are clear of the spells, You are cleaned of sins; Err: clenarSi=clenaraSi? - (The Etruscologists were the most inspired by these cases...)	(See bellow:)
The Etruscologists were the most inspired by these cases, they were the most productive here and managed to discover and/or devise the most of the Etruscan grammar in this "vicinity"? NOTE: the Etruscologists have attributed two different suffix combinations to the same grammatical scheme, namely, plural dative form of the word "son" - "clenaraSi", and "cliniiars" both to mean (to the sons). The latter also includes a sound transformation   ["a" ==> "e"]. POZOR: etruskologi so dodelili tej rešitvi dva primera:   (1) "clenaraSi" sinovom (prva oblika)- (to the sons [same as: cliniiars]); MNOŽINA (Plural) + Dative --> (clan + -ar + -Si); -- glej:(el-p:83-85,143);   (2) "cliniiars" cliniiars=(to the sons [same as: clenaraSi])); Dajalnik množine nato tvorimo še z dodatkom obrazila "-Si" (-Si): clenarSi; cliniiars=(to the sons); Locative: clenOi=(in/at/on the son) -- glej:(el-p:83-85,143) -- glejTudi: clenarSi
clenOi	ljudje, smrtniki, duše; prekleti, zarečeni; odrečeni, očiščeni grehov; Err:clenOi=clanti; Zgleda, da je "clenOi" le akademska konstrukcija etruskologov. -- Etruskologi: pri, ob, na sinu, s sinom (mestnik ednina). -- glej:(el-p:83) -- glejTudi: cl, clan, clate, clanies, clavtie, clenar; clanti	men, living souls; the cursed; those clear of spells, curses, sins; Err:clenOi=clanti - I found no inscription with the word "clenOi", it looks to be a pure academic construct made by the Etruscologists.	(-Oi)="Locative (singular)" ('in', 'on' or 'at' the son);
clens	Err:clans=clansi?; -- glejTudi: clenSi	Err:clans=clansi?	n/a
clensi	si član (clan.si); ti čistiš / očistiš dušo - Eng:clean=očisti; -- glejTudi: cl, clen, clenar, cleva; clan, cliniiars; clenarSi, clenSi; cleO; cles, cleS; cleusinas, cleuste, cleustes; cleva, clesvasbes, clesvasfes, clevsinas, clevsu; cliam, clin, cluO, clut,...	you curse or spell; you lift a curse, you purify / clean a soul;	(-si, -Si)="Dative": clen-si, clin-si, clen-Si "to the son"
clenSi	si član (clan.si); ti čistiš / očistiš dušo - Eng:clean=očisti; -- glejTudi: cl, clen, clenar, cleva; clan, cliniiars; clenarSi, clensi; cleO; cles, cleS; cleusinas, cleuste, cleustes; cleva, clesvasbes, clesvasfes, clevsinas, clevsu; cliam, clin, cluO, clut,...	you curse or spell; you lift a curse, you purify / clean a soul;	(-si, -Si)="Dative": clen-si, clin-si, clen-Si "to the son"
cleO	zaklinjal, zaklinjati; [O=s,S,t] - cles, clet; -- glejTudi: cl, clenar, cleva; clan, clensi, cliniiars, clenarSi, cles, cleusinas, cleuste, cleustes; clet, cluetie cleva, clevsinas, clevsu,...	was cursing, coursed; enchanted - sweared upon	n/a
cles	preklinjaš, zaklinjaš; [s=S,O=(th),t] - cleS, cleO, clet; -- glejTudi: clesvasbes, clesvasfes, sicleS	you curse; you enchant - chant, you swear upon	celebration
cleS	preklinjaš, zaklinjaš; [S=s,O=(th),t] - cles, cleO, clet; -- glejTudi: clesvasbes, clesvasfes, sicleS	you curse; you enchant - chant, you swear upon	celebration
clesvasbes	roti, preti - igInterp: (cles)=preklinja (vas)=ves (bes)=bes; -- ([F=B] transf. lahko PostEtru); -- glejTudi: clan, clen, clenar; clensi, cleu, clev, ...	to implore, conjure, entreat, threaten; assert;	n/a
clesnes	preklinjaš, zaklinjaš; [s=S,O=(th),t] - cleS, cleO, clet; -- glej: tlesnal: vrgel, eksnil (vrgel v usta); tlesknil (po tleh, z jezikom); tukaj spal - Dial:tle=tu,snal=spal,sanjal -- glejTudi: cleusinas, clesvasbes, clesvasfes, sicleS; tlesnas, tlesnasa, tlesnei	you are cursing, chanting, swearing upon; you fall, throw, drink up	n/a
clet	zaklet, preklet; zaklan, uničen; Bor:cleva=klical (aorist od clevat) [t=s,S,O=(th)] - cles, cleS, cleO; gr:[caleO=klicati]; Ime Diocletian je izvajano iz: [díos kletos ("sky-called")] -- glejTudi:cles, clen; cluetie; municlet, municlat, municleO, munisuleO, munisvleO	you are cursed; you are enchanted - chant, spell is upon you	n/a
cleusinas	zaklel si nas; "preklinjajoč/zaklinjajoč nas"; svečenik; -- glejTudi:cleusinSl, clen, clev, cleva, clevsu	you are/have cursed/(-ing) us; you are/have enchanted/(-ing) - chanted/(-ing) us; You've put a spell upon us!	n/a
cleusinSl	Err:cleusinSl=cleu.si.n.Sl ? - n/a; -- glejTudi:cleusinas, clen, clev, cleva, clevsu	n/a	n/a
cleustes	preklinjaš, zaklinjaš; pozornost, opozoriti, opozarjš -- glejTudi:cleuste, cleusti, cles, ...	you are cursing; you are enchanting; You are casting a spell upon us!	n/a
cleusti	Err:cleusti=cleus.ti - Ti preklinjaš, zaklinjaš; pozornost, opozoriti, Ti opozarjš; -- glejTudi:cleuste, cleustes, cles, ...	You (singular) are cursing, enchanting; You (singular) are casting a spell upon us!	n/a
clevsinas	zaklel si nas; "preklinjajoč/zaklinjajoč nas"; svečenik; -- glejTudi:cleusinSl, clen, clev, cleva, clevsu	you are/have cursed/(-ing) us; you are/have enchanted/(-ing) - chanted/(-ing) us; You've put a spell upon us!	n/a
clevsinSl	Err:clevsinSl=cleu.si.n.Sl ? - n/a -- glejTudi:cleusinas, clen, clev, cleva, clevsu	n/a	n/a
clevsti	Err:clevsti=cleus.ti - Ti preklinjaš, zaklinjaš; pozornost, opozoriti, Ti opozarjš -- glejTudi:cleuste, cleustes, cles, ...	You (singular) are cursing, enchanting; You (singular) are casting a spell upon us!	n/a
clevsu	kleli so, prekleti so -- glejTudi:clen,clev,clevsinas	They are cursed/(-ing); They are enchanted/(-ing) - chanted/(-ing);	n/a
aclina	na klin, o besiti na klin - (a.clina); preklinja, očisti grehov / zakletev -- glejTudi:aclinei,;clin...	to hang up on a rack, on a peg; he swears; to swear, course, courses; to clear of spells or sins	n/a
clin	klin, kjluka, obešalnik; -- glej: cliam="preklinjam, zaklinjam"; -- glej:"te.cliam, tec.liia.m" -- glejTudi: clin..., aclina, aclinei; clan, clavtie, clauceS, clauce, clen, cleO, cles, cliam, clini, clinsi, cluO, clut,...	a hanger, a hook, a peg	n/a
clina	preklinja, kolne, zaklinja; na klina = na klin, obesiti na klin - (a.clina); -- glejTudi: clan, clavtie, clauceS, clauce, clen, cleO, cles, cliam, clin, cluO, clut,...; aclina	he hangs up on a rack, on a peg; he swears, courses; he clears of spells or sins.	n/a
clini	zaklinja / moli za odpusščenje - glej:cliniiaras=(..clini.iaras); - glej: eL-p143; -- glejTudi: clan, clavtie, clauceS, clauce, clen, cleO, cles, cliam, clin, cluO, clut,...	You hang up on a rack, on a peg; You swear, cours; Clear me of spells or sins.	n/a
cliniiaras	zaklinjane/ molitev za odvračanje bolečine - (clini+iara="jari in tegobe") - clinat=zaklinjati/moliti, -- glejTudi: clan, clavtie, clauceS, clauce, clen, cleO, cles, cliam, clin, cluO, clut,...	swearing, asking to relieve pain and suffering	(iar)=jar; sinovom - (to the sons); Locative: clenOi=(in/at/on the son) - glej:(el-p:83-85,143);
clinsi	zaklinjajoč; zaklinjaš- (you chant); očistiti, povisati rank, dvigniti	swearing, asking to relieve pain and suffering; rise	n/a
uclinal	zaklinjal; čistil; vklenjal	swearing; chaining (to chain)	n/a
clO, clOi, clOsuOiO	n/a -glej:clOsuOiO=clO.suOiO - kljub temu, da nekaj napisov vendarle obstaja s temi črkami, bi bilo preveč spekulativno rayvijati širšo obravnavo teh besed. Dokler ne bomo imeli drugih besed, ki nam bodo namignile prave možnosti, naj le omenim opazko, da tukaj črka "O" glasovno bolj ustreya našemu "o", kot pa grški theti. -- glejTudi:clOi, clOsuOiO	n/a	n/a
cluetie	prekleto, zakleto; zaklano, umorjeno - čeprav je med vsemi meni dostopnimi etruščanskimi napisi mogoče najti le eno osamljeno besedo "cluetie", je zelo lep primer ki kaže, da imajo imena kot sta Klitemnestra in Klavdij koren kleti / klati. -- glejTudi:cles, clen; cluetie; municlet, municlat, municleO, munisuleO, munisvleO	Cursed, spelled; killed - Though I found a single lonely word "cluetie", it is an excellent example of pointer to the meaning of the names such as Clytemnestra and Claudius. Needless to say that to a non-Slavic reader or linguists to whom Slavic languages represent a challenge may not appreciate these findings.	n/a
clumnei	član, klan, človek, čelan - "tisti ki ima čelo" = človek; "tisti ki se klanja" - član človeskega klana = človek; -- glejTudi: clan, cl, claiteS, clal, clananas, clani, clanies, claniu clanti, clate, clavtie, clavtieSuras, clavtieOuras; clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut, ...	memner, clan; a man, a human; slaughter, stab, kill	n/a
cluOincie	clute=clate - ženske / člana; klane, mrtve; koljete; kolje te -- glejTudi: clana, cl, clan, clanti, clanies, clate, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	she the slaughtered,...; killed woman; slaughtering, stabbing, killing.	n/a
cluOumusOa	Klitemnestra (Clytamnestra) - ni slučaj, da je ta beseda v skupini besed s pomenom klati; - glej: clutmsta (tE-pg:106,7, img=eL-p:158); -- glejTudi: clutmsta, cluetie, clan, clavtie, clauceS, clauce, clen, cleO, cles, cliam, clin, cluO, clut,...	Clytamnestra	n/a
clute	clute=clate - ženske / člana; klane, mrtve; koljete; kolje te -- glejTudi: clana, cl, clan, clanti, clanies, clate, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	she the slaughtered,...; killed woman; slaughtering, stabbing, killing.	n/a
clutiva	ženske / člana; klane, mrtve; koljete; kolje te (cluti=clati) -- glejTudi: clana, cl, clan, clanti, clanies, clate, clavtie, clenar; clen, cliam, clin, cluO, clut,...	she the slaughtered,...; killed woman; slaughtering, stabbing, killing.	n/a
clutmsta	Klitemnestra (Clytamnestra) - ni slučaj, da je ta beseda v skupini besed s pomenom klati; - glej: cluOumusOa (tE-pg:106,7, img=eL-p:158); -- glejTudi: cluOumusOa, clutmita, cluetie, clan, clavtie, clauceS, clauce, clen, cleO, cles, cliam, clin, cluO, clut,...	Clytamnestra	n/a
cluveni	imenovani, cleva=klical (aorist od clevat) - beseda v tej "clevat" je starejša oblika od "sloveti" (sloveneti). - cluvenias=cluveni.as - Pyrg-tab(Bor): -- glejTudi:clen,..., cluvenias	An old Slavic form of this word means "called, named" and is derived from "to call". This is also related to the word to speak which is also believed to be an element in the name "Veneti", and "Sloveneti" which in modern form is the name Slovenci (Slovenians). Of course the words "to curse", "to swear", "to pray, beg for mercy" still remain part of the meaning here.	n/a
cluviesa	n/a	n/a	n/a

Skupina "muni" (grom in strela, munja)

Obstaja še nekaj besed, ki so sorodne podskupini { cle- }, vendar jih uvrščam v povsem nov razred, v katerem razen peščice, ki vsebujejo nize "cla, clet, cleO" sicer vlada koren "mun...", katerega pomen lahko najdemo s pomočjo srbohrvaške besede "munja", v spiritualnem svetu pa izpeljanke tolmačim v povezavi z malo azijskim "bogom strele in groma", od katerega sorodnika sta grški Zeus in hetitski Sius, ki besedno tudi spominja na etruščanskega Usila. Kot vidimo so torej besede, ki vsebujejo niz "muni" mogoče res lahko še en način, na katerega so Etruščani omenjali svoje povezave s tem nekoč spoštovanim pred-antičnim božanstvom groma in strele. V naslednji tabeli so vse besede iz te skupine.

Discussion and translation of a similar group "mun ..."

Etruscan	Slovene	English	Etruscologists
mun	manj-; glej:munSal (mi.mun.S.al); SrHr:munja=strela/grom -- GlejTudi: mun, municlat, municlet, municleti, municleO, munisuleO, munise, muniS, munisvleO, munSal, cleO, cles, clet, Xamunis	less; thunder	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat
municlat	meni zakleti; od boga Muni (groma) zaklet - (Muni=Htt:Storm god), SrHr:munja=strela/grom, -- GlejTudi: mun, municlat, municlet, municleti, municleO, munisuleO, munise, muniS, munisvleO, cleO, cles, clet, Xamunis	to curse, to spell; (Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words)	See below:
	mun-, muni, muni-s, muni-s-ta-s, muni-cle-th, muni-cle-t, muni-vle-th, mun-sle, mun-th "place, hypogeal place, tomb"; munth "adornment, order"; "honoring" < "lofty deed"; munthu "one who polishes"; munthux, munthx, munthu "female attendant to deities", "elegance, Munda (allegory)" -- Lat: mundus "women's cosmetics, world"; Greek kosmos "order, female adornment, world order, universe" -- Lat: monumentum "tomb"; munam "to think, remember?"; muna-ta "this place", munistas "this place" municleth, munisuleth "(under) orders (to)" locative plural munsle "orders" munis, munise "to commend" munista "commended, sworn to" munis- "to endow, to take charge of" munistas "gift" < *munes- -- Lat: munus, muneris < munes- "service, tax, gift"
municleO	meni zakletl; od boga Muni (groma) zaklel - (Muni=Htt:Storm god); -- GlejTudi: mun, municlat, municlet, municleti, munisuleO, munise, muniS, munisvleO, cleO, cles, clet	curse over myself, cursed by God Muni (Thunder);	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat
municlet	meni zakleti; od boga Muni (groma) zaklet - (Muni=Htt:Storm god); -- GlejTudi: mun, municlat, municlet, municleti, municleO, munisuleO, munise, muniS, munisvleO, cleO, cles, clet	curse casted over myself, cursed by God Muni (Thunder);	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat
municleti	meni zakleti; od boga Muni (groma) zaklet - (Muni=Htt:Storm god); -- GlejTudi: mun, municlat, municlet, municleO, munisuleO munise, muniS, munisvleO, cleO, cles, clet	to curse over myself, cursed by God Muni (Thunder);	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat
munise	"meni se"; "se pomanjšal (glej:ca-00 munSal)" -- GlejTudi: mun, municlat, municlet, municleO, munisuleO munise, muniS, munisvleO, cleO, cles, clet	it has to myself; grow smaller	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat
muniS	manjšas; mešaš; SrHr:mutiš=mečkaš,mešaš; -- glejTudi: mun, munis, munise, munSal, muni, Xamunis	you grow smaller; mix, mixing	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat
Xamunis	ga jeziti, jeziti se - SrHr:munja=strela/grom - glej: (cae.siprisni.usu.turce.hercles.clen.ce.Xamunis...) -- GlejTudi: municlat, municlet,municleO,munisuleO,munisvleO munise, muniS, munisvleO	be angry, to rage - SrHr:munja=thunder	n/a
munisuleO	meni zakleti; od boga Muni (groma) zaklet - (Muni=Htt:Storm god); -- GlejTudi: mun, municlat, municlet, municleO, munisuleO, munisvleO, munise, muniS, munisvleO	to curse over myself, cursed by God Muni (Thunder);	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat
munisvleO	meni zakleti; od boga Muni (groma) zaklet - (Muni=Htt:Storm god); -- GlejTudi: mun, municlat, municlet, municleO, munisuleO, munisvleO, munise, muniS, munisvleO	to curse over myself, cursed by God Muni (Thunder);	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat
munOuX	- -- book:ela-p32 [ ogledalo ] -- glejTudi: mun, munOX	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat	ogledalo
munOX	- -- glejTudi: mun, munOuX, munSal, munsle	n/a	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat
munSal	manjšal -- glejTudi: mun, munOuX, munsle	it has to myself; grow smaller	n/a
munsle	nevihta, prepir, bliska in grmi - SrHr:munja -- glejTudi: mun, munOuX, munSal	thunder	Etrusscologs have many unfounded solutions for the "mun..." words - see: municlat

Etruskologi in beseda "clan" (sin)

Gotovo je beseda "clan", poleg "turu, turce" in "mulu...", za etruskologe ena od najpomembnejših etruščanskih besed, okoli katerih, jim je uspelo zgraditi fiktivno ter zelo okrnjeno etruščansko slovnico, ki hkrati podpira njihovo teorijo, da etruščanščina ni dosti več od zbirk etruščanskih imen na epitafih in na daritvenih posvetilih bogovom ter onstranstvu. Besedo "clan" najdemo na mnogih napisih. Mislim, da je naš slovenski venetolog Matej Bor bil prvi raziskovalec, ki je napis na etruščanskem ogledalu razlagal ne le na osnovi upodobitve na hrbtni strani ogledala, ampak tudi znanstveno na podlagi jezikovne analize. Najbolj prepričljiva je prav njegova razlaga besede "clan", ki jo on prevaja kot "človek" ali "član", kar mu je omogočilo, da je prevedel še nekaj drugih napisov. Čeprav je njegova interpretacija te besede širša kot interpretacija, ki jo predlagajo etruskologi (sin), je ostal velik del napisov še vedno nepojasnjen in še bolj neprijetno, je bilo spoznanje, da v nekaterih še neprevedenih napisih postaja vedno bolj jasno, da predlagani prevodi besede "clan" sploh ne morejo biti primerni. Zgleda pa, da so vsi, celo Matej Bor to neprijetno spoznanje zamolčali.

Ni presenetljivo, da nam iz zagate ponovno pomaga Slovenski jezik. Vendar pa poleg Matej Bora, ki se je z Etruščani začel ukvarjati le nekaj let pred smrtjo, med slavisti po njem kratko malo ni bilo več zanimanja za etruščanske napise in nihče si ni niti drznil omeniti, da v slovenščini beseda "clan" lahko pomeni tudi kaj drugega. Da nihče drug ni videl možnosti rešitve te uganke s pomočjo druge slovenske besede, ki ima v slovenščini prav táko obliko kot etruščanska "clan" je brez upoštevanja prej omenjenega pomanjkanja zanimanja med slavisti, kar vznemirljivo. Seveda gre za besedo "klan, klati". Originalna Borova razlaga "človek, član" do katere je prišel po zelo logični poti s pomočjo slovenske besede čelo in ruske besede "čelovek", je tako neizpodbitno logična, da se nihče ni upal predlagati nove niti razširjene razlage (celotna Borova razlaga je v knjigi Veneti...). Poleg tega sta pomena "človek" in "klati" tako različna, da ju ni mogoče smatrati kot skupno rešitev, kar je dodatno potrjeval prevod napisa boginje, ki doji (človeka / sina) Herkulesa. Pravkar omenjena protislovja so tudi mene za nekaj let ustavila, celo pri iskanju prevodov doslej še neobdelanih napisov s to naravno alternativno možnostjo (klan, klati), saj je potrebno poznati etruščanska verovanja in mitologijo, da se ti posveti ta drugače zelo sporna povezava.

Pomena "človek, član" in "klan, zaklan" sta tako različna, da kljub temu, da nam slovenščina ponuja obe rešitvi in so nekateri etruščanski napisi jasno kazali, da niti eden od predlaganih prevodov (človek, član, sin) ne bo ustrezen, nihče ni smatral drugega pomena (klan, zaklan, klati) kot možnosti rešitve te uganke, prav zato ker nihče ni videl ne toliko mitološkega kot še bolj skrivnega spiritualnega ozadja podobe na ogledalu. Gre namreč za Etruščansko verovanje, da bogovi v onstranstvu na božjih banketih trejo lupine duš umrlih, kot bi bila jajca in iz njih posrkajo življenje. Na drugi strani pa lahko "z božjim mlekom" življenje tudi povrnejo smrtno ranjenim ali drugače onemoglim ljudem. O tem govorijo številne etruščanske arheološke najdbe in napisi, kar bomo še bolje spoznali v nadaljevanju tega članka. Ali ni zanimivo, da je prav slika "Boginje, ki na božji gostiji doji Herkulesa", v katerem na tipično etruščanski dvolični način lahko prepoznamo tudi umirajočega, klanega=clan   ali   ' smrtno ranjenega člana človeške družine ' = clan,   odprla pot do razkritja etruščanskega jezika, ki ga je kot skrivnostno kodirano sporočilo odklenil v etruščanskem spiritualnem svetu skriti ključ. Dvojnost, ki smo jo odkrili v čudovitem in mističnem sporočilu na ogledalu se zrcali tudi v jezikovnem pogledu v dveh skoraj povsem nasprotnih pomenih ene in iste etruščanske besede (clan), namreč človek, član, (sin) na eni, in ubiti, klan, zaklan na drugi. Spoznanje, da s pomočjo jezikoslovja tudi v slovenščini odkrijemo oba pomena v isti besedi pa je vzrok za še dodatno razburjenje in navdušenje. Če kaj, je le predlog etruskologov prevoda "sin" malo manj primeren kot sta Borova predloga "človek" ali pa "član", kot bi Etruščani vedeli 2000 let v naprej, da bodo morali zaščititi svojo identiteto :)

Etruščani in venetska spiritualnost.

Vizualno potrdilo pravilnosti tolmačenja etruščanskega napisa, ki opisuje podobo v katero je vgraviran na hrbtni strani ogledala in, ki je prisilila celo etruskologe k tolmačenju ključnih besed podobno kot jih je na osnovi jezikovne analize razlagal Bor, vidim skoraj mistično, kot čudovito dvojno etruščansko ali pa venetsko jezikovno prevaro. Venetsko pravim zato, ker so se Etruščani zelo verjetno zatekali k Venetom po spiritualne nasvete, kar lahko potrdijo tudi slavne "atestinske (abecedne) tablice". Torej ni neverjetno, da so etruščanski svečeniki in svečenice bili po rodu Veneti, ki so poskrbeli za to, da je njihovo "poznavanje onstranstva" ostalo dobro skrito! O skrivnostni naravi etruščanskega in venetskega verovanja se lahko prepričamo tako v napisu na našem ogledalu "Boginje s Herkulesom" kot na "atestinskih tablicah".

Sicer pa sem prepričan, da tudi Matej Bor ni spregledal te alternativne možnosti prevajanja (klan, klati) na nekaterih drugih mestih, toda brez poznavanja etruščanske mitologije ni mogoče sprejeti tako nasprotujočih si pomenov za eno in isto besedo v napisih, ki so jih arheologi in jezikoslovci videli blizu ne le prostorsko ampak celo časovno in tako je pač ostalo zgolj pri polovični rešitvi uganke, ki zaradi "racionalnega" tolmačenja upošteva le eno od obeh možnosti.

Toda, ne pozabimo, da brez našega velikega raziskovalca starodavnih korenin slovenskega jezika, Mateja Bora, ki je prvi dokazal, da etruščanski jezik skriva dosti več kot le liste brez-pomenskih imen umrlih in njihova družinska drevesa, bi si bilo težko predstavljati, da bi komurkoli uspelo dokopati se do globljega razumevanja tega jezika in njegove strukture. Zanimivo je tudi, da je največji Borov uspeh pri razvozlavanju etruščanščine, namreč njegovo odkritje najstarejše slovenske slovnice skrite v venetskih slovničnih tabelah na znamenitih atestinskih tablicah, tudi razodel intimno povezavo takratne pismenosti in zametke antičnega jezikoslovja z etruščanskim spiritualnimi pojmovanji. Ta odkritja so dosti bolj pomembna kot se zdi na prvi pogled, saj tudi potrjujejo starodavno vez med Veneti in Etruščani! N sredi 80-ih so v Sloveniji bile velike javne polemike o dolgoletnih Borovih študijah in skoraj ni mogoče, da akademiki širem po svetu predvsem pa v Evropi niso zaznali njegovih raziskav v 60-tih in 70-tih. Nobenega dvoma ni, da so od njegovega dela imeli korist tudi etruskologi. Zato je toliko bolj žalostno, da tega našega velikana in pionirja na področju razlage tako venetskega kot etruščanskega jezika ne zasledimo med svetovno priznanimi raziskovalci.

Njegov uspeh je šokiral zahodne jezikoslovce in etruskologe, tudi zato ker jasno kaže na zmotno mišljenje in prepričanje zgodovinarjev in jezikoslovcev tradicionalistov, da v času Etruščanov v Evropi ni bilo nikakršnih sledi o Slovanih in njihovem jeziku , da so Veneti sodobniki in morda tudi sorodni Etruščanom, ali morda še hujše, da so Slovani direktni potomci Venetov, ter potencialno sorodni celo Etruščanom. Zelo verjetno je, da so pravkar naštete možnosti ali, za nekatere kar dejstva, razlog, da je Borovo delo ostalo v veliki meri v svetu, izven krogov osamljenih in prezrtih Slovenskih venetologov, nepoznano. Praznino, ki je nastala na račun prezrtih, predvsem pa zaradi mačehovskega odnosa kompromitiranih slovenskih akademikov do najdragocenejših biserov med našimi raziskovalci slovenskega jezikoslovja in zgodovine, so z veseljem zapolnili sicer osramočeni Etruskologi, ki zaradi svoje jezikoslovne nezrelosti in nekompetentnosti nimajo niti najmanjših težav podpirati prav tako kompromitiranih indoevropskih (IE) teorij, katere kot vemo so nastale z namenom dvigniti zahodnoevropsko kulturo nad vse ostale in v tem smislu iz starodavne Evrope izriniti vse, ki so jih nekoč Grki ali Rimljani imenovali barbare. Seveda so pri nekdanjih "barbarih" naredili izjemo in izvzeli zmagovite Germane ter njihove umišljene sorodnike Kelte, ki so po IE teorijah tako ali tako vsi genetsko, kulturno in na sploh sorodni!?

Le kako dolgo bo trajalo, preden se bodo že nekaj stoletij podpihovani nemočni slovanski in predvsem slovenski "uradni" akademiki dovolj opomogli in dodali svoj glas, ter se uprli izmišljeni "teoriji preseljevanja narodov" med 4. in 7. stol. po Kr., po katerih naj bi pod okriljem azijskih Hunov, Turkov njim podobnih plemen, v Evropo pridrli "barbarski" Slovani, medtem ko istočasno tolerirajo teorije zahodnih kolegov, da so venetski napisi kot je recimo "OSTIIAREI" "osti jarej" [Ts 1 (LLV), V-p:213]   prvi znaki pismenosti nekih keltskih ali pa italsko-germanskih indoevropejcev, med katerimi ni ne duha in ne sluha o kakšnih Slovanih, vsaj še pol tisočletja po izginotju Etruščanov?

V meni ni nobenega dvoma, da je evropska akademska elita svoje ravnanje z našim raziskovalcem Borom, ki se ne razlikuje dosti od tega kako so v poznem srednjem veku ravnali z znanstveniki, uporabila v svarilo mlajšim predvsem slovenskim kolegom, ki naj raje dvakrat premislijo, preden se podajo na Borovo pot, če mislijo računati ne le na posamezna priznanje ampak tudi na finančno podporo lokalnim raziskovalnim institucijam, ki postajajo vedno bolj odvisne od močnejših in bogatejših ustanov, katerih interesi so le redkokdaj na strani "nebogljenih".

V luči doslej povedanega, ni niti najmanj neverjetno, da so se v teh razmerah, nikakor ne po zaslugi svojega raziskovalnega dela, še manj pa zvestobe do resnice, izdatno okrepila stališča etruskologov in, da so najverjetneje ob pomoči tradicionalistov začeli načrtovati, da v veliki meri razvrednotijo delo slovenskih venerologov. Na eni strani je očitno, da so se z njegovim delom, ki ga sicer ne priznavajo okoristili, na drugi strani pa so se začeli fanatično braniti vsakršnih razlag, ki bi lahko namignile kakršnokoli povezavo s slovenskimi jeziki. Več besed iz besedne skupine { cla-, cle- } lahko vidimo v prvem predalčku zgoraj. Medtem, ko je res, da so za besedo "clan" (sin), ki je sicer pomensko iz ožje podskupine kot so Borove besede "človek / član" lahko sami uganili na osnovi upodobitve na ogledalu toda, le Borova utemeljitev na podlagi primerjalnega jezikoslovja nosi težo znanstvenega odkritja. Neglede na to, poglejmo besedo "clel" za katero etruskologi trdijo, da pomeni "klicati" (to call, shout). Slovensko ta beseda pomeni "kleti, klel, zaklel, zakleti". Ali si etruskologi ponovno niso pomagali s pomočjo našega prevoda? Semantično "klicati" in "kleti", še posebej v spiritualnem kontekstu sploh nista različna pomena!

Res je čisto mogoče, da je prvo inspiracijo celo Bor dobil od do takrat še neobjavljenih prevodov etruskologov, toda kljub vsemu ima v oporo svojim rešitvam le on za sabo "Slovenski etimološki slovar". Na drugi strani pa doslednost nadaljnjih raziskav, ki se opirajo na slovenski jezik in, ki jih razkrivam tukaj, vedno znova dokazujejo, da je zanemarjanje dokazov, ki potrjujejo prisotnost venetskega tj. slovanskega odtisa v etruščanskem jeziku, znanstveno kot tudi akademsko nesprejemljiva pomanjkljivost v raziskovalnih metodah in nedopustna napaka pri delu etruskologov.

Kakorkoli že, neodvisno od tega kako je ustrezna ta ali ona razlaga besede "clan" pri prevodu nekega napisa, je nerazumevanje slovanskih jezikov s strani tudi najbolj marljivih in spoštovanja vrednih etruskologov njihova velika ovira ali pomanjkljivost, ter bi jo bilo potrebno videti kot eden od glavnih razlogov, za dodatni študij in raziskovalno delo na tem področju. Eden od mojih namenov v tem članku je prikazati kako velik del dokaznega gradiva, ki nesporno ne govori v prid ozkega razumevanja etruščanščine, ki po mnenju etruskologov ni sorodna z nobenim evropskim jezikom, so etruskologi ali zgrešili ali pa morda kar namenoma spregledali. Še več njihovega površnega dela se ni lotil kritično preveriti, nihče od tako imenovanih kompetentnih zahodnih kot tudi "na novo osveščenih" slovanskih jezikoslovcev. S tem v mislih pa se sedaj ponovno posvetimo naši pomembni besedi "clan"!

Ker so etruskologi posvetili toliko energije svojemu prepričanju, da večina etruščanskih besed ni drugega kot družinska imena umrlih in sicer brez kakršnega koki pomena, se je beseda "clan" z velikim številom potencialnih slovničnih oblik, kot tudi visoko gostoto ali frekvenco distribucije med napisi v grobnicah in po darovih Bogovom, pokazala kot idealni kandidat iz katerega bo mogoče izluščiti pomene kot so "sin od", "hči od..." ("son of", "daughter of..."), ali pa "oče / mati od..." ipd. Tak slovnični model je namreč zelo uporaben kot lepilo s katerim je mogoče lepiti poljubno dolge nize besed kot liste imen v družinskih drevesih. Ni torej presenetljivo, da je beseda "clan" (sin) postala ena za etruskologe najbolj pomembnih. Okoli nje so se lotili zgraditi jedro svojih etruščanskih slovničnih teorij.

Zvesti prepričanju, o pravilnosti svojega tolmačenja so sedaj morali najti med možnimi obrazili edninsko in množinsko varianto samostalniške oblike rodilnika te besede, kar ob veliki izbiri besed s tem korenom ( ali koreni { cla-, e-, i-, ... } ) na začetku, ko so na razpolago imeli 115 možnosti, ni smelo biti tako težko. Vendar pa vsaka taka poljubna izbira kot je bila ta, ki se ne more upirati na prav nič konkretnega postane običajno nepremostljiva ovira in svoje lastno protislovje, kar se je zgodilo tudi etruskologom saj so se končno znašli v slepi ulici, kjer so sprejeli svojo nerodno in nevzdržno pozicijo, namreč, da so se o etruščanščini naučili vse kar je bilo možno, in da nadaljnji študij tega antičnega jezika ne bo prinesel nič novega!

Etruskologi so se ulovili v lastno past.

Kakorkoli že - prepričan sem, da so končno etruskologi drago plačali za začetno svobodo poljubne izbire kakršnekoli slovnične oblike ali pa pomena, ki so si jo na začetku privoščili samo zato, da bi ustvarili neprepoznavno umetno slovnično strukturo in sploh jezikovno obliko, ki ne bi po ničemer spominjala na slovanske jezike. Namesto tega vse kar bi spominjalo na grščino, latinščino, ali pa na keltski in morda kak germanski jezik bi bilo sprejemljivo, sicer pa bi primerek moral potrjevati, da etruščanski jezik ne pripada indoevropski družini jezikov. Vsakomur, ki uporablja vsaj polovico možganov mora ta strategija vzbujati sum, vendarle jo kljub temu etruskologi dosledno uporabljajo. Seveda so njihove metode in plan rodili sadove, ki govorijo proti rezultatom, do katerih so se prikopali venetologi, ki so nasprotno odkrili ogromno prepoznavnih vzorčnih elementov iz slovanskih jezikov v skoraj vseh etruščanskih napisih, še posebej pa v tistih iz najbolj zgodnjega etruščanskega obdobja.

Kdor je pazljivo študiral njihovo delo povezano z razvozlavanjem in spoznavanjem etruščanščine se je lahko prepričal, da so se etruskologi pod vodstvom "kompetentnih" zahodnih jezikoslovcev podali na zelo abstraktno in eksperimentalno, izumiteljsko empirično pot, na kateri jim je bolj pomembno izumljati nov jezik kot pa najdeni material primerjati z obstoječimi jezikovnimi modeli in drugimi obstoječimi jeziki. Zdi se tudi, da je njihovi odločitvi, izključiti primerjalno jezikoslovje kot eno od raziskovalnih metod, botrovalo njihovo prepričanje, da etruščanščina ni sorodna nobenemu poznanemu jeziku, v kar želijo prepričati nepoznavalce in je videti, da je to tudi bila njihova osnovna motivacija pri tu omenjeni odločitvi. Svoje metoda dela so etruskologi izoblikovali tako, da zadovoljujejo nasprotnike tez o sorodnosti Etruščanov in Venetov s Slovani. Njihovo "raziskovalno" delo celo zgleda zelo verodostojno in nepristransko verjetno ne le nepoznavalcu temveč na prvi pogled lahko tudi profesionalnemu opazovalcu. Toda vsaka predpostavka, ki ima predsodke glede rezultatov na osnovi neutemeljenih dejstev ali pa zgolj praznih verovanj, kot so tista, ki z namenom, da bi izločili Slovane iz evropskega prostora pred zgodnjim srednjim vekom, zanikajo neizpodbitno sorodnost med njimi in Veneti, sama po sebi ni znanstvena!

Ni težko verjeti, da je zgornja postavka postala etruskologom glavno vodilo pri izbiri svojega najvažnejšega pravila, po katerem naj bi se ravnalo vse njihovo "raziskovalno" in prevajalsko delo. Čeprav tega pravila ni nihče nikjer natisnil, njegove prisotnosti ni mogoče utajiti. Naj povzamem srž te za etruskologe tako pomembne samoumevnosti:

"Če bi karkoli v kakem etruščanskem tekstu lahko zvenelo slovansko je to potrebno takoj odpraviti in poiskati novo razlago!

Med tem pa je za tiste, ki slovanskih jezikov ne izključujejo iz enačbe, vredno raziskati prav vsak najdeni element ter ga primerjati s prejšnjimi rezultati. Na ta način se rezultati s časom spreminjajo in prilagajajo novim in širšim spoznanjem. Za etruskologi na drugi strani pa, ker bi radi zaščitili svoje stare in bolj kot ne toge postavke protislovnih rezultatov, ki niso v skladu z njihovimi pravili, kot zgleda, ne vključujejo med svoja "odkritja", tako da njihovo delo daje varljivi občutek neke dokončnosti. Izvrstni primer pravkar izrečenega lahko vidimo v načinu kako etruskologi gledajo na ali pa obdelujejo besedo "clan".

Dejstvo, da so ignorirali več kot 60 različnih slovnično pregibanih primerov te besede, medtem ko so izbrali iz te množice le tri ali štiri in za njih razvili na videz globoko razvite strokovne razlage, ki podpirajo njihovo teorijo, da etruščanski jezik ni nič drugega lot zbirka nagrobnih napisov sestavljenih iz velikega števila brez-pomenskih imen, ki jih je občasno mogoče povezati v družinska drevesa umrlih, govori v prid moji trditvi, da jim je njihova izbrana metoda dela pokazala zobe in da so se resnično ulovili v lastno past. Namreč, ko enkrat izbereš neko poljubno rešitev, boš slej, ko prej zaradi nevidne urejenosti, katera varljivo dovoljuje poljubno izbiranje na začetku, naletel na težave. Na začetku raziskovanja je tak pristop sicer običajen, vendar pa je potrebno da mu kasneje sledi ponavljajoči ciklus preverjanj, popravkov in včasih celo povsem novih začetkov gradnje teorije. Vendar pa je videti, da so etruskologi povsem ignorirali tak pristop dela, kar potrjuje dejstvo, da je ostala velika večina (več kot 60) besed nepojasnjenih,

Verjetno so se tolažili, da slovnično šibki zahodni bralci ne bodo opazili za kaj gre in, da je za besedo "clan" (sin) ostala cela vrsta nepojasnjenih slovničnih obrazil! Sicer drži, da ugotovitev, da je kakih 90 procentov omenjenih primerov te besede v etruščanskih, ni zadostni argument, da bi se uspešno zoperstavili njihovim teorijam. Toda tako razmišljanje ne vzdrži, če imamo v mislih bralce, ki poznajo slovanske jezike in, ki se lahko sami prepričajo o očitnih podobnostih v etruščanskih tekstih, ter oblikah besed katere etruskologi vztrajno zanemarjajo in ignorirajo. V knjigi "The Etruscan Language (An Introduction)" avtorjev G. & L. Bonafante, [eL-p83] lahko vidimo kako etruskologi uporabljajo svoje metode za konstrukcijo elementov, ki podpirajo njihove interpretacije etruščanskega jezika. Nekatere njihove teorije so dokaj prepričljive in napisali so izvrstne opise svojih izumov. Zelo radi razlagajo družinska imena in relacije med družinskimi člani. Iz vsega tega jim celo uspeva rekonstruirati socialno strukturo etruščanske družbe, kar baje razkriva uporaba matronimičnih oblik imen. V napisih pa so odkrili tudi veliko slavnih latinskih imen, tako je na primer z besedo "clan" povezano tudi ime "Claudius". Omenil sem že, da beseda "clan" (sin) za igrala osrednjo vlogo za teorijo etruščanske slovnice, ki so jo etruskologe izumili. Tukaj je čudovit primer jezikovnega znanja in modrovanja v katerem etruskologi še posebej blestijo:

Poasebna končnica "-sa" ali "-isa", ki je "kazalni zaimek", rabljena z osebnimi imeni v "rodilniku", kar ima končno pomen: "tisti od" in označuje "patronimično obliko" ...

(ORIGINAL: A special ending "-sa" or "-isa", is a "demonstrative pronoun", used with "genitive" of personal names, meaning "the one of" indicating "patronymic" ...)

How the Etruscologists concocted the grammar of Etruscan language around the word "son"

Case	Singular	Plural
Nominative:	clan	clenar
Genitive:	clans	n/a
Dative:	clanSi	clenarSi, cliniiarS
Accusative:	clan	clenar

Seveda je zgornja tabela in moja omemba le te kot preprost "povzetek" etruščanske slovnice katero so odkrili etruskologi potrebno gledati kot sarkastično kritiko, vendar pa sem prepričan, da na noben način ni neupravičena, ampak kar zaslužena, še posebej, če upoštevamo koliko jezikovnih primerov so namenoma izpustili ali ignorirali in v tem članku je prikazano prav to!

Etruskologi so odkrili ime Klavdij, niso pa prepoznali pomena
(Etruščanski napisi: skupina "človek, kleti/zaklinjati, čistiti...")

Ne moremo končati, ne da bi prej pogledali etruščanski besedi, ki označujeta Klavdija (clavtie) in Klitemnestro (cluOumusOa, clutmsta). Obe imeni najdemo v zgornji skupini besed. Zanimivo je, da ni videti, da imata isti koren, pa kljub temu pripadata istemu besednemu grozdu (deblu) in to tako po obliki kot po pomenu. Za obliko tukaj mislim na črkovanje. Za trenutek pozabimo, da sta sta besedi sorodni, saj še ni jasno kaj naj bi pomenili. Če nam uspe razvozlati to uganko, bomo mogoče imeli boljšo predstavo o tem kako je možno, da besede s "površno podobnimi" koreni kot so { cla-, cle-, cli-, clO-, clu- } lahko pripadajo isti skupini.

Klavdij in Klitemnestra sta čuden jezikovni par

Drugi razlog, da želim omeniti ti dve besedi v zvezi z diskusijo v tem članku, pa je ker predstavljata izvrstni primer iz prazgodovine - s čemer mislim na bronasto dobo in pred-antične čase, kar ustreza zgodnjim razvojnim obdobjem v zadnji večji fazi razvoja jezikov, ki se je začela s pojavom pismenosti, ko je večina besed imela nek pomen kar je držalo tudi za navadna imena. Za primer naj dam besedo potok, ki v slovenščini dobesedno pomeni "teči" - notranji pomen katerega je potrebno dodatno razlagati ne-slovanskemu govorniku, saj ni bistven za obvladovanje jezika. To dejstvo o notranjem pomenu besed je večinoma grobo zanemarjeno s strani sodobnih jezikoslovcev, ki vsaj kar se tiče študija antičnih jezikov kaže na neverjetno pomanjkanje kompetence. Za isto boleznijo pa bolehajo študij in razlage etruščanskega jezika, katerega so etruskologi razglasili za množico imen brez pomena. . Toda vzdržimo se kritike in raje poglejmo napise v katerih so etruskologi odkrili ime Klavdij (Claudius). Na začetku članka sem omenil, da tukaj ne bom poizkušal razlagati napisov, temveč jih bom le nanizal, tako da bomo videli mesta v etruščanskih napisih kjer so vse besede, ki jih tukaj proučujemo. Toda pri obravnavi imen "Klavdij" in "Klitemnestra" sem naredil izjemo. Sledi napis z besedo Claudius:

Napis z besedo Claudius   -   [001/ca-06-cX#02]

Etruscan:	laris .avle .larisal .clenar .sval .cn .SuOi .cEriXunce .apac .atic .saniSva .Oui .cesu .clavtieSuras .i
Slovnsko:	Gospod (lord) življenja, duša v prehodu povita na grmadi "žrtvenika" kot (naj bi) ... v sen prešla tukaj čez ...
English:	Lord of the life, soul in transit wrapped on the funeral-pile as a sacrificial lam let it ... pass into a dream, over this crossing

Naslednji zamaknjeni tekst ni direktno povezan z našim pogovorom o besedah skupine { cla-, cle-, cli-, clO-, clu- }, v kateri sta tudi besedi Klavdij in Klitemnestra, ampak je tukaj le, da pomaga razumeti zgornji napis [001/ca-06-cX#02]. Ta napis in beseda (cvriXunce) sta iz drugega članka in sta je tukaj samo, da pokažem kje so etruskologi odkrili družinsko ime Klavdij, vendar pa za napis niso navedli nobenega prevoda. Moj prevod ne doseže konca napisa kjer je beseda "clavtieSuras", vendar pa bi pomen prvega dela, namreč "clavtie" v mitičnem žargonu ali smislu, lahko povezali z onstranstvom in ubijanjem / razpolavljanjem (klanjem) lupin duš ...

Če pogledamo skico napisa [001/ca-05-cX#01] v grobnici Rilievi (Banditaccia) opazimo, da je v transkripciji beseda "cvriXunce" zapisana napak kot "cEriXunce". Na sliki je namreč jasno vidna črka "V" in ne "E". To napeljuje na možnost, da so se raziskovalci zavedali potencialno podžigajoče situacije, zaradi spornega pomena, do katerega je mogoče priti s pomočjo slovenskega jezika. Čeprav zgleda kot bi se kdo tukaj pozabaval z resnico, dejstvo je, da sta v slovenščini možni obe črkovanji tako s črko "E" kot "V". Prvo (s črko "V") ima opravka z ognjem tj. s pogrebnim ali kazenski zažigom na grmadi, medtem ko drugo lahko pomeni butanje valov ob skale, ali pa zibanje zasidranega čolna. Čeprav sta ti dve možnosti medsebojno izključujoči in trenutno zgleda, da se s prvo da napise bolj dosledno prevajati, ne maram še izključiti možnosti prevajanja z drugim črkovanjem s pomenom valovanja.

Pomožna razpredelnica vseh besed v napisu s Klavdijem
(Ni skupaj s skupino { cla-, cle-, cli-, clO-, clu- })

Etruscan	Slovene	English	Etruscologists
laris	laris: gospod, visokost - lord; - Lat:lar=(tutelary household god)="varuh, zaščitnik"; gospoduješ, blagosloviš; oprostiš; [R=D] hladiš; -- glejTudi:plaisinas: (mi.larisa.plaisinas)=straši; -- glejTudi: aleOnas=(aleOnas.laris) = "Zapustil nas je duh/duša"; --> "laris=duša (umrlega)" vs "SeOre=duh (živega)"; -- glejTudi: (EA-p158:vel.saties); -- glejTudi:lariS, lari, larice, lariceia, larices, laricesi, larisa, larO Med nekaj več kot 7000 etruščanskimi napisi vsebuje okoli 1100 napisov besedico ...lar...  , 800 napisov besedico ...larO...  , 210 napisov besedico ...laris...  ! Ta beseda zasluži veliko več pozornosti kot ji je lahko posvetimo tukaj. Kdor želi naj si ogleda naslednjo povezavo: ...more larO	lord; ghost protector Amomg 7000+ Etruscan inscriptions 1100 contain ...lar...  , 800 contain ...larO...  , 210 contain ...laris...  ! This word deserves a much closer scrutiny, however, and you may have a sneak peep at it here: ...more larO	proper name
avle	življenje, obramba/o, živ, življenje - avle=aule; smrt / življenje; mrtev - glej:avileS=živiš -- glejTudi:azil, avil, aviles, aville, avils, avilesca, avi, aule, avl...; aulez	life, alive, to live	year
larisal	odhajajoča duša, duša pojdi - prosta si (lari.sal)="duša šla / odšla"; [R=D]=>ladisal hladil; -- glej:(l .precu .lari .sal.)="preko je duša šla" -- glej:(larOi .cracnei .larisal .ril .+lxxv+) = "lupina duše poči, preide po 75 letih" -- glejTudi:lari, larisale, lariSal, larisa, larisalisa, larisaliSa, larisai ...more larO	soul in transit / on it's way	proper name (eL-p88:Genitive).
clenar	tisti ki je češčen/roten/zaklet ali, ki časti/roti/zaklinja; začaran; ki čisti, čistilec (duš), očiščen -- glejTudi: cl, clen; clan, clensi, clenSi, cliniiars, clenarSi, ...	one who is clensed, cleared of a curse or spell; cursed or under a spell (the spelled)	clenar, clinii-ar-as, clen-ar-aSi "sons"; (eL-p:83) (-ar)=plural; (-si, -Si, -aSi)="demonstrative pronoun" (kazalni zaimek) [eL-p87] clente "adoptive son?"; (-si, -Si)="Dative": clen-si, clin-si, clen-Si "to the son"
sval	zaviti, zvalkati, mumificirati; - glej:(l)svalena, svalce (..clenar.sval.cn..) POZOR: Etrlgs so dobili inspiracijo pri Slovanih (sval=živel), in v Sanskrtu (žvau=konj, živina - ki živi) -- glejTudi: sval, svalas, svalce, svalcn, svalena, svaleni, svalOas	to wrap, band, to roll; to mummify; NOTE: the Etruscologists keep getting inspired in Slavic languages Slov: (sval=živel="he lived"), and in Sanskrit: (žvau=horse, Slov: živina="live cattle" - which lives), however they always deny this linguistic relationship.	{ sval, sval-as, sval-asi, sval-th-as, saval-, saval-thas, sval-en } = "to live, alive", "alive, sibi?"; { svalas, svalasi } = "for life"; svalce = "s/he lived"; svaltha = "alive"
SuOi (šuthi), SuOina	suti, zasuti - grobnica - [O=T]:(suOi=suti)=grob - (Etrlgs:eca suthi="this is the tomb") - eL:157, ela:239, (EA:158 vel.saties) Dugi napisi: [SuOina]="z vinom"  . . .  Šu=s/z vinom - gr:oinos=vino => čarobni napoj, pijača onstranstva; - Sanskr:suta-=pitna daritev; si, "si bil"; svoj; -- glejTudi: suOi, suOa, SuOic, Suti, suOina, suOanei, SuOic, SuOina, SuOienas, SuOiina, SuOil, SuOin, SuOiO, SuOiOi, SuOiti ...more SuOi	to bury, grave, tomb; a magic potion, a drink for the gods ...more SuOi	grobnica (tomb)
cEriXunce	ceri/cvri + Xunce: cvrejo hunce (junce, ljudi); ceri="cvri, cvari, peči; žgi" Xunce [Ch=X=H,G,J,K]="hunce, junce (jagnje/žrtev), kunce" -- Err:[E=V]: ceriXunce=cVriXunce (drugje našel z napako [V=E]?); "žgati glino / lonce" -- Lat:humus=zemlja; -- Lat:hominis=človek; ceri="skale, čeri (ceri)" + velovi (Xunce); - Gr:cheir=sidro; => => ceri + gunce = v skale treskajoči morski valovi; ladje, čolni; -- glejTudi:cvriXunce, ceri-unce; cure, qurianas, peicunas, curnal, squrias	ceri/cvri + Xunce ceri="fry, bake, burn"; Xunce="lamb, sacrificial victim" (sometimes spelled with "E" or "V" Err:[E=V]: "cvriXunce=cVriXunce" => indicative of possibility researchers were aware of the controversial inflammatory meaning)	cer-=make
apac	itak - SrHr:ipak;	however, yet, still	apa, aphe, aphes, apars, afrs "father, ancestor", "father, guardian";
atic
saniu	sanjajočemu; rezultat razmisleka - razsodnost (Ang:sane); "z njima" POZOR: Zanimivo, da so Etrlgs spet v prenešenem pomenu: (smrt=sanje, večne sanje) našli skoraj sinonim slovenskega prevoda. -- glejTudi:saniSva, sani-va, anini	to the dreaming; revelation, produced in thoughts - sanity NOTE:Again an interesting choice of translation - Etruscologists are obviously getting inspirations from in Etruscan times "nonexistent" Slavic (Venetic) languages, but managed to hide this fact in front of the linguists?	dead; { san-, San-, sian-, sian-Sl, san-e } = "dead, deceased, ancestor" { santi, Santi, Santi-S-tS } = "funerary priest" { saniSa, saniSva } = "dead?"; sanisva "blessed?" plural
saniSva	sanje, sanjanje; sanjava; sanja POZOR: Zanimivo, da so Etrlgs spet v prenešenem pomenu: (smrt=sanje, večne sanje) našli skoraj sinonim slovenskega prevoda. -- glejTudi:sani-va, saniu; ania, anial, anies, anies, anei..., spaspusa, ninieS=položiš, anin...; saniSva, saniu, anini	dream, dreaming, dreamt; we are dreaming NOTE:Again an interesting choice of translation - Etruscologists are obviously getting inspirations from in Etruscan times "nonexistent" Slavic (Venetic) languages, but managed to hide this fact in front of the linguists?	dead; { san-, San-, sian-, sian-Sl, san-e } = "dead, deceased, ancestor" { santi, Santi, Santi-S-tS } = "funerary priest" { saniSa, saniSva } = "dead?"; sanisva "blessed?" plural
Oui
cesu	ko šel, ko je šel (ce.Su); ? cesarju - glej:cezeri - glej:saru=cesarju - Eng:sir - glejOrig:ceisinies -- glejTudi: saru, cese, cesu, ceSu, ces, cezeri, ceisi, ceisial, ceisinal, hasmuni;	if/when he went; emperor, zar, king => caesar; sir	n/a
clavtie	klatite, koljete od: klatiti?; klati? (Obstaja tudi povezava s Klitemnestro! - glej:cluetie) -- glej: [ ca-05 claes ]; Etr: Klavdij = Claudius - glej:[kasDio-05-22]; -- glejTudi: cl, clauceS, clate, clan, clanies, clate, clanies; clavtieSuras, clavtieOuras; clau, claucalual, clauce; clen, clenar; cliam, clin, cluO, clut,...	slaughter, stab, kill	Claudius family.
clavtieSuras, clavtieOuras	clavtieSuras=(clavtie.Suras) ali clavtieOuras=(clavtie.Ouras) -- glejTudi: clavtie, cl, clauceS, clate, clan, clanies, clate, clanies; clavtieSuras, clavtieOuras; clau, claucalual, clauce; clen, clenar; cliam, clin, cluO, clut,...	clavtieSuras=(clavtie.Suras) or clavtieOuras=(clavtie.Ouras)	n/a

Zavedajoč se kako poljubno ali nesistematično etruskologi izbirajo in razlagajo besede, si je to težko razlagati drugače kot poizkus, da bi se radi na prekaljen način znebili vseh sledi, ki razkrivajo podobnosti z venetskim ali pa s slovanskimi jeziki. S tem se sklada tudi njihovo prepričanje, da etruščanščina, ki se je ohranila v obliki epitafov in zapriseg ali obljub na darilih bogovom in drugim bitjem onstranstva, ni drugega kot zbirka dolgih spiskov imen. Ti dve ideji sta jih skupaj vodili pri izumljanju izumetničenih slovničnih pravil le, da bi lepili skupaj "njihova imena" in občasno kak glagol kot recimo "dati, darujem" ali pa "jaz sem [darilo od]". Na vse načine se trudijo uporabljati glasovne spremembe, da bi definirali različne oblike besed kot izpeljanke enega in istega korena ter pomena samo, da jim ne bi bilo treba določiti nove besede (primer: clan, clenar, cliniiars...). Za vse to seveda nimajo ne primerov in tudi nobenih konkretnih dokazov. Celotna njihova "akademska ropotija", je očitno le plod njihove bujne domišljije. Upoštevajoč njihov "ugled ali sloves" človek resnično ne more jemati resno njihove trditve, da je beseda "clavtie" v resnici ime slavne družine Klavdij, za kar tudi, razen možne podobnosti v izgovorjavi, ni nobenega pravega razloga, da bi jim verjeli.

Vendar pa je zanimivo, da so etruskologi v svoji vnemi povezati etruščanščino in latinščino kljub vsemu imeli prav, ko so pokazali na podobnost med besedo "clavtie" in slavnim družinskim imenom Klavdij! Seveda jim ni prišlo na misel, da bi povezali pomena besed "clavtie" in "clan", toda kot vemo tega niso storili niti venetologi. Dejstvo, da so se oboji - etruskologi in venetologi zedinili glede korenskega pomena besede "clan", kot tudi glede napisa v katerem je ta beseda, ni ravno pripomoglo, da bi odkrili to povezavo. Toda, vredno se mi zdi omeniti, da sem že zdavnaj sam pomislil, da bi beseda "clan" lahko pomenila tudi "klati, zaklati", ki je v slovenščini črkovana prav tako kot v originalu. Zelo pa me je vznemirjalo, da nihče od drugih venetologov, ni niti omenil te možnosti. Kot bomo videli pa se je kljub temu izkazalo, da je prav ta pomen, ki ga na nikakršen način ni bilo mogoče uskladiti z napisom s katerim so se vsi strinjali, manjkajoči del uganke. Seveda tega brez tega kar vemo danes ni mogoče pojasniti. Prav to pa bomo pojasnili v naslednjih nekaj poglavjih.

Klavdija razkrijeta Klitemnestra in "rimska zgodovina"

Po celi vrsti drugih namigov in pokazateljev mi je vzelo vsaj še dve leti, preden se mi končno je posvetilo, da obstaja rešitev navidezno nerešljivi uganki kako združiti v isti besedi dve tako različni skupini pomenov kot so "človek, član" ali "brat" ter "klati, zaklati". V tem obdobju zmede sem imel relativno zanimiv delovni kontakt z napisom na etruščanskem ogledalu z napisom Klitemnestra, ki je upodabljal njen umor z "velikim mečem". Tudi ta dogodek mi ni takoj vzbudil suma, da se v imenu te grške kraljice skriva pomen njenega tragičnega konca. Do fantastičnega odkritja sem prišel šele po branju Zgodovine Rima poznanega antičnega avtorja Kassius Dia, v kateri opisuje krvoločnega rimskega politika in vojaškega poveljnika iz časa med 340 - 273 pred Kr., ki mu je bilo ime Appius Claudius in, ki je vodil rimsko vojsko proti Etruščanom, ter je zaslovel po svoji brutalnosti s tem, da je zaradi poraza ped etruščanskim mestom Volsci kot kazen nad svojimi vojaki uvedel zdesetkanje. V naslednjem navedku lahko vidimo, kako sam Kassius Dio razložil kaj je zdesetkanje prav za prav bilo:

[kD-05-21]: Sedaj zdesetkanje je bil sledeči postopek. Kadar so se vojaki kakorkoli resneje pregrešili jih je poveljnik razdelil v skupine po deset mož. Iz vsake desetine je nato vzel po enega vojaka in ga usmrtil.

Latinsko	Etruščansko	Slovnsko	Angleško
Appius	apia, apias, apiasa, apices,...	ubija, ubijalec, boš ubil; pijanec, boš pil	killer, is (will be) killing; drunk, is (will be) drinking
Claudius	clavtie, clavties, clavtieSuras, clavtieOuras, claucalual, clauce, claucesa, clauceS, ...	klalec; kolješ, klal, bo/boš klal,...	murderer; to stab, slaughter, slaughtered, will be slaughtering, ...

Od kar sem se zavedel, da je v antičnem času redko katera beseda in to drži tudi za imena, bila le skupina brez-pomenskih glasov, sem to predpostavko resno testiral tako pri mojem delu s Hetiti in seveda tudi z Grki. Prav ta ideja je dosledno pokazala zelo zanesljive in pričakujoče rezultate, celo pri Rimljanih in pri njihovi latinščini, kar zelo jasno podpira tudi naša diskusija tukaj. Sledi še en etruščanski napis, ki tudi podpira pravkar omenjeno trditev namreč, da besede s korenom "cla-" niso le samostalniki, kaj šele imena brez vsakršnega pomena, ampak tudi glagoli.

Etruscan:	z0-01:larO. avaini.clau .lautneterie
Slovnsko:	Tuj gospod je moril vojake/častnike (ljudi)
English:	Foreign master slaughtered (our) solders/officers (people)

up_back_button() Končno privolitev, da beseda "clan" pomeni "klati": - čeprav se je sčasoma nabralo veliko razlogov, ki so dovoljevali, da bi etruskologom verjeli glede imena Klavdij, kar je še posebej po odkritju pomena te besede pritegnilo mojo pozornost, sem rabil še kar precej časa, preden sem našel prave odgovore na vprašanje kako uskladiti dva diametralno nasprotna pomena, namreč prvega s katerim sta se strinjali obe skupini raziskovalcev torej pomene (človek, član in son) ter alternativnega s pomenom (klati, moriti,...). To me je dolgo vznemirjalo in mučilo, vendar pa so se začeli vse pogosteje pojavljati zelo prepričljivi argumenti, ki so končno prerasli v solidne in prepričljive jezikovne dokaze.

Brez nadaljnjega so etruščanska ogledala bila "blagoslov" za vse nas in ogledalo z etruščanskim črkovanjem Klitemnestre (cluOumusOa) me je tudi omehčalo, da sem postal bolj dovzeten do alternativnega črkovanja "clutmsta", kar me je končno privedlo do spoznanja, da bi konec koncev besede iz skupine { cla-, cle-, cli-, clO-, clu- } resnično lahko na nek način bile sorodne, posledica česar je bil resni študij vseh napisov s temi besedami, kar pa so končno postali trdni temelji za ta članek.

Pomembno se je zavedati, da smo venetologi na eni in etruskologi na drugi strani prišli do svojih, čeprav istih zaključkov, na drastično drugačna načina in na osnovi po vsem nasprotujočih si prepričanj. Te razlike so jasne, če si ogledamo kako smo eni in drugi sprejeli dejstvo, da beseda "clavtie" predstavlja ime Klavdij. Med tem, ko ni dobesedno nobenega dokaza, da so etruskologi našli karkoli razen možnosti glasovne podobnosti črkovanja obeh besed, je druga stran ostala skeptična in se branila sprejeti kakršnokoli rešitev dokler je niso potrdile številne "prečne" primerjave in dokler je niso podpirali dosledni dokazi pridobljeni na osnovi metod, katere se ne razlikujejo od tistih, ki jih najdemo v primerjalnem jezikoslovju. Nadalje, etruskologi silovito nasprotujejo uporabi primerjalnega jezikoslovja, zato ker so prepričani, da etruščanski jezik ni zadostno soroden nobenemu drugemu poznanemu jeziku, kar po njihovem ne dovoljuje uporabe metodologij kot je primerjalno jezikoslovje.

Kakorkoli že, količina in kakovost končne informacije, ki nam jo obe strani predstavljata govori sama zase. Delež, ki so nam ga predstavili etruskologi zbledi v primerjavi s tem kar imamo na drugi strani. Kljub vsemu pa je bil pravi užitek odkriti, da povsem nasprotna pristopa včasih tudi rodita iste rezultate in še posebej, da so etruskologi imeli pravo intuicijo, ki je ob enem potrdila tudi naše poglede. To je tudi primer naših dveh imen, namreč Klavdija in Klitemnestre, čeprav je zelo malo verjetno, da so tudi sami videli povezavo med tema dvema imenoma. Končno pa imamo tukaj še besede iz podskupine { cle-, cli- }, katere bomo kmalu pogledali še od bliže. Lahko vam povem, da je ta podskupina bila vodnik, ki nas je pripeljal do sklepne sprave med notoričnimi in dozdevno vzajemno izključujočimi pomeni "človek, član", ali "sin", in "zaklati, ubiti, umoriti, morilec, ali "streti" (kakor v streti jajce=, ali pa "pitje duš"(kakor popiti jajce).

(OPOMBA: Tudi o tem "ubijanju" in "pitju" "duše" kot "jajca" bomo še obširneje spregovorili. )

Etruščanske besede v spiritualnem kontekstu

Dolgo me je mučilo vprašanje, kako je možno, da so se različne besede različnih pomenov, ki naj bi v vsakodnevnem svetu imele tudi različne korene in, ki so bile zbrane po abecednem redu, znašle v isti pomenski skupini kot bi bile resnično sorodne. Zdi se mi, da se je odgovor začenjal razkrivati postopoma izza v mistiko zavitih vsebin etruščanskih napisov med katerimi sem se dolgo motal in se jim boj kot le površno posvetil, še posebno tistim, ki so izgledale dvojezične. Na eni strani se jih je bralo kot bi bile v starodavni slovenščini, na drugi strani pa so bile čisto brez vsakega smisla. Tak primer je recimo napis [LLV:Es 25] med etruskologi poznan kot "Abecedna tablica" ali tudi "Atestinska tablica" iz okolice Padove v Italiji, ki jo nekateri uvrščajo med venetske in ne etruščanske napise ter so jih raziskovalci obeh strani temeljito študirali in kot je razvidno tudi na obeh straneh razglasili kot svoje, namreč etruščanske na eni in venetske na drugi. V resnici obstaja cela vrsta skoraj identičnih tablic, ki jih pod skupnim imenom poznamo kot "Atestinsko serijo tablic".

Svalki (rolls)

Kot se izkaže je pismenost tako za Venete kot Etruščane bila intimno povezana s spiritualnostjo in nekateri napisi so bili napisani na zelo skrivnosten način, ki so ga lahko razumeli le svečeniki in svečenice. Prvi del zgoraj omenjenega napisa [Es-25] je napisan na tak skrivnostni način. Posamezne besede na zelo sugestiven način predlagajo interpretacijo, ki je zapisana v obliki besedne igre v slovenskem jeziku. Na primer v prvi skupini treh besed { vir .vin .vil } prvo besedo vir lahko razumemo kot "viriti, gledati", drugo vin kot "ven, van, nebesa [napoj, pijača]" in tretjo, kjer je zadnja črka nečitljiva in je lahko dvoje: vil kjer imamo [ p | l ]   torej v prvem primeru ko, je zadnja črka [ P ] "vip kot "vipy, popij", ali pa v drugem primeru, ko [P=L] beseda "vil" pomeni "izvil, izvij". Toda obe ti dve variaciji "vil" in "vip / (pil)" neverjetno velikokrat najdemo v pogrebnih napisih. Ampak zadnji primer (vil), je za nas tukaj nov in zasluži, da ga posebej poudarimo v prej omenjenem kontekstu etruščanskih pogrebnih tekstov. Nedvomno ima spiritualni pomen povezan z zavijanjem ali povijanjem duš ali življenj. Življenje smrtnikov se zavije, medtem ko se duše v onstranstvu odvije ali pa jih po smrti bogovi "izluščijo ali stro iz dušine lupine (kot iz jajca)", o čemer tudi govori veliko etruščanskih napisov.

OPOMBA: Razlog, da z enako vnemo zagovarjam obe varianti, torej tisto z "napako" in ono, ki naj bi bila pravilna je v tem, da sta v etruščanski pisavi črki "L" in "P" zapisani z istim simbolom, ki je enkrat obrnjen navzgor drugič pa navzdol. Ker pa so črke v napisih pogostokrat narobe obrnjene, si je enostavno predstavljati, da so se svečeniki namenoma posluževali tudi te zvijače. Pri branju več tisočih etruščanskih napisov se človek hitro navadi prepoznati najbolj pogoste črkovne permutacije, še posebno pa takrat, ko odkrije neko besedo zapisano na oba načina v istih besednih kombinacijah. Besedi "vil" in "vip / (pil)" najdemo izključno v napisih povezanih s pokopi in v napisih s spiritualno vsebino ter je še posebej takrat kadar napis še ni dokončno razvozlan koristno upoštevati obe možnosti.

Za tiste pa, ki dvomijo v razlago druge besede (vin) iz skupine { vir .vin .vil } zgoraj, pa vključujem prepričljiv napis iz skupine 47-tih napisov, ki vsebujejo verzijo te besede, katero sem po svojih najboljših možnostih največkrat uspel povezati s pomenom pijače, ki jo včasih lahko tolmačimo tudi v smislu obrednega rituala (pitna daritev).

venel, venelus, veneluS, venelusi

Etruscan	Slovene	English	Etruscologists
venel	venetsko pivo; strup; (božanski napoj); venelusi: pijaničuj, klati neumnosti; Ven: ven/van=zunaj, nebo, nebesa -- glejTudi:venelus, veneluS, venelusi	Venetic beer; poison / magic potion; venelusi: to party, to play the buffoon Ven: ven/van=out, beyond, heaven	male name

Etruscan:	mi .venelus .vinucenas
Slovnsko:	Venelus nas bo opijanil
English:	Venelus will make us drunk

Naslednje besede iz prvega dela zgoraj omenjenega in na skrivnostni način napisanega napisa [Es-25] { krknkl, trtntl, mrdnml } zvenijo kot okrajšane slovenske besede, ki bi lahko pomenile: "ko razpočen ubit, trd kot skala, mrdne le ob molitvi". Kot sem že omenil so besede v tem delu napisa zgolj sugestije, toda druge dele napisa lahko zanesljivo in nedvoumno razumemo, kar je dosti bolj obsežno razloženo v temi venetski jezik (če kliknete, lahko navedeno odprete v novem oknu: Atestinske tablice ). Bralcu v pomoč sem tudi tukaj malo nižje vključil sliko tega slavnega napisa [Es-25], tako da se lahko stvari po potrebi hitro preveri, brez skakanja v druge teme.

Sicer pa se tukaj ukvarjamo le s skrivnostnim delom tega napisa, ki nam razkriva drugačen pogled na ta stari jezik. V tej luči je torej laže videti, kako so se lahko svečeniki poigravali z besedami, in so jim na ta način dodali še nek poseben mitološki pomen in to še lažje, če so besede zvenele podobno in so se tudi rimale. To istočasno tudi pojasnjuje odgovor na, ob začetku zastavljeno vprašanje, namreč, kako je mogoče, da so se različne besede različnih pomenov znašle v isti "pomenski" skupini.

Nekatere besede tukaj ne spadajo v našo skupino { cla-, cle-, cli-,... } , vendar jih je vredno omeniti, ker podpirajo naš pogovor o tako imenovanem "spiritualnem pomenu", ali pa besednih igrah, katerih so se posluževali svečeniki, da so pričarali skrivnostno vzdušje, mistiko in spoštljivi strah med svojimi obrednimi zaklinjanji. Taka na primer je beseda, svalce, ki pripada skupini besed z istim korenom in korenskim pomenom kot beseda vil (izvil, izvij) v našem napisu [Es-25], kar v prenesenem pomenu lahko celo pomeni mumificirati in, ki jih zelo pogosto in dosledno najdemo na epitafih in drugih napisih v okoljih pogrebnega značaja. Ta beseda je identična naši besedi svalki in dobesedno pomeni to kar vidimo na sliki zgoraj, namreč v obliko štruce zavite podobe odraslih, kot bi bili dojenčki, ali pa mumije. (če kliknete, lahko navedeno odprete v novem oknu: Napisi z besedo "svalki" ).

Sledi obljubljeni napis iz Padove [Es-25], ki so ga sicer etruskologi pravilno označili kot ceremonialni religiozni tekst, vendar pa kot je dokazal naš slavni venetolog Matej Bor, tablica skriva dosti več kot to, spodnji del je namreč venetska slovnična tabela. Kot smo torej videli v tem članku sta za nas izredno pomembni obe odkritji in pomena teh tablic. Za razliko od etruskologov, ki niso videli slovničnega dela vsebine, Matej Bor ni izločil iz svoje raziskave ničesar tudi ne na videz "nepomembnega spiritualnega" dela. Prav nasprotno tudi sam se je lotil napisa s spiritualne strani in delno tudi uspel razvozlati skrito religiozno sporočilo v zadnji vrstici kjer so slovnična obrazila, ni pa omenil prvega dela, ki smo ga od bliže pogledali tukaj, ker menim, da skriva formulo po kateri so takrat oblikovali rimajoče fraze spiritualne vsebine ali ritualnega zaklinjanja.

Atestinska tablica (Es-25), na zahodu poznana kot "abecedna"

vir.vin.vil krknkl trtntl drdndl mrdnml prpnpl šršnšl srsnsl krknkl kvei brbnbl grgngl Ni treba biti jezikoslovec, da vidiš zgornje zloge, ki se rimajo in so primerni za obredna zaklinjanja. Vendar pa pomena teh besed ni enostavno odkriti ker so zapisani v "skrivnostnem obrednem jeziku". Ven: me go donasto foltiti omno.si i uvant žar jun S šajnatej rejtiaj Slo: Jaz ga darujem duše se spominjajoč in ventan žar mlad ta (je) Šajnati Retiji Eng: I offer it to Shining Rethia, remembering the soul extinguished (destroyed)

Spodnji del rumene tabele na levi je slovnično pregibana beseda "jekati".

Moj glavni razlog, da sem v našo diskusijo vključil zgornje venetske napise je bil, da si ogledamo obredni del z zaklinjanjem : { vir-vin-vil / krkn-kl / trtn-tl / drdn-dl / mrdn-ml / prpn-pl / šršn-šl / srsn-sl / krkn-kl / kvei / brbn-bl / grgn-gl }, ki jezikovno na prvi pogled nima nobene vrednosti. Kljub temu pa mi je prav ta del pomagal razumeti kako so besede različnih korenov in različnih korenskih pomenov končale v istih kategorijah etruščanskih napisov in od tam v mojih tabeliranih slovarjih tukaj. Skrit pred našim pogledom tukaj je razvoj nekaterih besed, ki je postal jasen šele, ko besede vidimo v spiritualnem kontekstu, v katerem so jih Etruščani uporabljali in sicer v (na)grobnem in drugače spiritualnem okolju.

up_back_button() Piti, peti, pes, ...: Kot bomo videli se lahko vprašamo, če je res slučaj, da v slovanskih jezikih besede kot so "piti" (to drink), "peti" (to sing), "pes" (to sing), in celo "poesti" /pojesti/ (to eat up) vse zvenijo podobno? Po vsem tem kar sem odkril tukaj mislim, da to nikakor ni slučaj!

Tisti, ki pije (alkoholne pijače) prepeva, psi pojo (lajajo, tulijo v luno), jesti - hraniti se je neke vrste piti. V sanskrtu "pi, pita" kot v grščini "pi, pino" pomeni piti (to drink), toda niti v grščini in ne v sanskrtu si druge besede posebno ne "peti", in "pes" niso podobne, čeprav bi v latinščini besedo za "volka" (lupus), lahko izvajali iz venetskega ali pa slovenskega "psa" (pes, pus), ki laja v luno - "lunin-pes".

Očitno so besede v venetskem jeziku nastajale polagoma iz starejših poznanih besed s sorodnimi pomeni in zgornji primeri smiselnih in oblikovnih podobnosti med pomensko različnimi besedami nam razkriva prav tak model nastajanja besed. Pravkar povedano istočasno tudi podpira dejstvo, da imajo venetski in slovanski jeziki skupno jezikovno podlago. To je razvidno na osnovi semantičnih kot tudi oblikovnih podobnosti besed, ki so se ohranile do današnjih dni. Vse to so značilnosti starih jezikov, kar kaže na zavidljivo starost venetskega jezika in potrjuje tudi mojo trditev, da so izvori slovanskih jezikov starejši ne le od grščine in latinščine ter prav gotovo tudi od sanskrta, s čemer smo smo se že večkrat srečali (če kliknete, lahko navedeno odprete v novem oknu: Sanskrt je umetna tvorba z umetno vzdrževano piramidno strukturo ).

Ker so v tem članku besede piti, pitje,... igrale tako pomembno vlogo, vam nudim možnost predčasnega skoka direktno v to tematiko, kot tudi vrnitve nazaj sem. Kdor torej želi lahko pokuka naprej s klikom na: [(  pokukaj naprej... ])

V tabeli zgoraj, ki jo najdete pod naslovom: "Razlaga besed { cla..., cle..., cli... }" vidimo, da v podskupinah "clen..." in "clin..." v celoti prevladujejo sedaj že dobro znani pomeni "kleti, zaklinjati" in "razveljaviti, očistiti kletve / prekletstva" Zadnja dva pomena sta zelo blizu pomenom "očistiti dušo", ali "odstraniti grehe" in "odveza". Zanimivo je, da ima beseda "clin" v slovenščini še en pomen, namreč "klin" in, da s to besedo tvorimo zanimiv ljudski rek, namreč "klin se s klinom zbija", ki se prav lepo podaja ostalim prej omenjenim pomenom prav v kontekstu, ki ga tukaj obravnavamo. Gre za odpravo tj. "čiščenja" nečesa nezaželjenega in umazanega fizično ali pa duhovno. Ob tej priliki se lahko tudi vprašamo ali je res slučaj, da angleška beseda "čistiti" zveni prav tako kot naš "klin" ali pa etruščanski "clin", ki imajo vsi na tak ali drugačen način povezavo s pomenom "čiščenje"? Ponovno moram reči, da je odgovor nikalen, torej to vsekakor ni slučaj! In glejte, res je mogoče najti kar nekaj besed, ki so jih Angleži dobili od Etruščanov, ali pa Venetov (toda ker tukaj ne govorimo o angleščini, naj omenim, da sem o tem govoril že na drugih mestih).

Poudariti je potrebno, da smo se s pomočjo zgornje analize dokopali do spoznanja, da so etruščanska beseda "clin" in slovenske klet, kletev, zaklinjanti, klin v bistvu iste besede. Beseda "clin" ima v etruščanščini podobno kot v slovenščini osnovni ali korenski pomen "zaklinjati, klicati", ter obrednega "čistiti, očistiti, odpraviti". Tudi ta zadnji pomen (čistiti) lahko, kot smo videli v zgornji razlagi (glej: "razveljaviti, očistiti kletve ali pa grehov", "odveza"), odkrijemo s pomočjo našega jezika. To zadnje dejstvo je pomembno ker pokaže, da oba pomena, ki sta definirana v dveh različnih kontekstih nista priložnostno izbrana ampak, da sta dejansko pomensko sorodna, saj smo do obeh pomenov prišli s pomočjo našega jezika.

Na osnovi povedanega torej lahko vidimo, da so etruščanski svečeniki in svečenice, v stilu besednih iger res lahko uporabljali besede iz skupine { cla-, cle-, cli-, clO-, clu- } zaradi pomenov, ki se jih da izluščiti iz njih za uporabo v spiritualnem okolju in kateri niso več očitni v vsakodnevni današnji uporabi, vendar pa se v starodavnih obrednih tekstih medsebojno pomešajo ne, da bi povzročili zmedo ali izgubili - ampak le razširili smisel. Upoštevati je tudi treba, da so v tistih časih na oblikovanje nastajajoče "etruščanske skupnosti" močno vplivale migracije bogatih prišlekov, obrtnikov (tujih govornikov) in seveda tudi pisarjev, ki so morali imeti velike težave z govorico domačinov, kaj šele svečenikov. Vse to nedvomno še dodatno otežuje naše raziskovanje in razvozlavanje etruščanščine. Sicer pa se vrnimo k naši skupini etruščanskih besed iz kategorije { cla-, cle-, cli-,... }, za katero bi rad pokazal dosti širšo pomensko bazo kot jo vidijo etruskologi.

up_back_button() Kako so etruskologi prišli do svoje teorije o "kazalnem zaimku":

Pri raziskavi te kategorije besed, ki jo ves čas omenjam kot skupino { cla-, cle-, cli-,... }, sem odkril veliko malih skrivnosti. K raziskovanju me je motiviralo tudi to, da so na njo opozorili etruskologi s svojo teorijo o "kazalnem zaimku" do katere so prišli s pomočjo besed iz te skupine.

(O tem sem se obširneje razpisal zgoraj pod naslovom: Fantazijska etruščanska slovnica, ki so jo izumili etruskologi sloni na besedah "clan" in "larOalisa".)

Njihova teorija sloni na neutemeljeni postavki, da sta besedi "clan" in "cliniiaras" ena in ista beseda. Trdijo namreč, da beseda "clan" pomeni sin kar je imenovalnik v ednini, beseda "cliniiaras" pa je le slovnično preobražena prva beseda s pomenom sinovom torej dajalnik množine. Sam sem prepričan, da razen, če etruščanski pisun ni naredil napake pri črkovanju, to ni res ter, da sta ti dve besedi popolnoma različni in da, imata različna pomena. Neglede na našo prejšnjo razpravo o različnih pomenih besede "clan", naj v podporo moji trditvi navedem, da je v tej skupini ali kategoriji besed mogoče najti 110 različno oblikovanih besed z različnimi besednimi koreni, ki bi jih etruskologi radi zreducirali na en sam prej omenjeni pomen (sin) pri čemer se etruskologi kratko malo požvižgajo na več kot sto različnih besed iz te skupine in tudi na vseh 256 napisov, ki vsebujejo te besede. V nekaj več kot 7000 etruščanskih napisih obstaja en sam samcat primer s tako slovnično obliko, ki ustreza tisti, ki naj bi jo etruskologi odkrili za besedo "clan" v obliki "cliniiaras". Poglejmo ta napis:

Edini napis s sporno besedo "cliniiaras"

Beseda	Napis
cliniiaras	tq-09: itun .turuce .venel .atelinas .tinas .cliniiaras ; [Orig] Slovensko: (1) "To je darilo za v Had očetu našemu Tiniji, da 'dušo' jarov reši / odvrne bolečine"; (2) "To je darilo za v Had očetu našemu Tiniji reasenskemu" (clinii+a+ras="pripadnikom rasenov") Angleško: This is the gift for Tinia in the Had, to save (clear) the soul of wickedness and pain Etruskologi: (Venel Atelina dedicated this to the sons of Tinia [Diskouroi: Castor, Pollux] tle-156, [eL-p143/text #20]

Dejstvo, da sta dve besedi z različnima besednima korenoma ista slovnično pregibana beseda, etruskologi utemeljujejo z glasovno preobrazbo, kjer "A" postane ali "E" ali pa "I", kot vidimo v "clenaraSi" and "cliniiaras". V obeh primerih imamo po njihovem isti efekt, namreč pomen "sinovom" kar pomeni, da so Etruščani, vsaj v primeru besede "clan" imeli dve obliki za dajalnik množine. Tudi to se mi zdi za lase privlečena razlaga, ker za to trditvijo ni nobenega pravega argumenta ali pa jezikovne utemeljitve, čeprav bi glede na takratno znanje jezika tak zaključek moral biti sprejemljiv.

Sicer pa se ne bi toliko upiral vsaj polovici zgornje razlage, če bi nam etruskologi po resnici povedali, da so do svoje teorije in pomena besede "cliniiaras" prišli s pomočjo starejših slovničnih oblik, ki jih najdemo v slovanskih. jezikih namesto, da so izumili kar smešno izumetničeno slovnično teorijo. Dejstvo je, da se to besedo da razčleniti v tri dele kot naslednje: "clinii + a + ras", kar nam na ta način razkrije mešanico grško-latinskih in slovanskih slovničnih oblik. Namreč, (1) običajno grško ali latinsko obrazilo (-ii) za množino z verjetno napak črkovano besedo "clin<clan" (človek, član, SrHr:klinac), ali sin), in (2) stara slovanska uporaba predloga, ki ga v razčlenjeni besedi vidimo na sredini (+ a +), zaradi česar lahko tolmačimo zadnji del besede v ustreznem sklonu recimo v tem primeru kot rodilnik, ali kot napak počno etruskologi kot dajalnik in končno (3) "ras" kar je kratka oblika za "rasa" (Rasene) kot so takrat Etruščani sami sebe imenovali. Če torej sedaj, ko smo to besedo razčlenili in vsak element zase pojasnili, vse ponovno združimo, dobimo: (1) {ljudje, člani, otroci} + (2) {(predlog) od} + (3) {Etruščanov}, kar lahko interpretiramo kot "etruščanski narod", "etruščanskega naroda" ali, kot želijo etruskologi morda kot "etruščanskemu narodu", nikakor pa ne "sinovom, možem" ali "članom". Iz tega kako etruskologi interpretirajo to besedo, je mogoče edino zaključiti, da ali varajo neukega bralca ali pa, da niti sami niso prerasli teorije ter v praksi ne razumejo pravega učinka uporabe sklonov in sklanjanja. O tem lahko vidite malo več v novem oknu tudi v nadaljevanju na drugi spletni strani s klikom na: Etruscan grammar the Etruscologists.

Končno smo prispeli do obljubljenih razlag za ta članek zelo pomembnih etruščanskih mitoloških motivov povezanih z besedami piti, pitje,..., brez razumevanja katerih verjetno ne bi bilo mogoče odkriti ključnega alternativnega pomena besede "clan", kot tudi ne razvozlati velikega števila napisov, ki vsebujejo besede skupine "cla-, cle-, ...".

Dojenje na božjih prsih in pitje duš kot bi bila jajca

---

Kdor je za kratek čas pokukal sem, se lahko vrne na mesto, ki ga je zapustil s klikom na:   ...nazaj      

---

Seveda govorim o besedi "clan" in o etruščanskem ogledalu kjer to besedo najdemo v napisu, ki je skupaj z omenjeno besedo prestal prvo nepopustljivo preverjanje iz vseh strani. To ogledalo je na enak način vzpodbudilo raziskovalce na obeh straneh. Pokazalo se je, da je napis na tem ogledalu bil dosti bolj pomemben, kot zgolj nekaj kar je le sprožilo začetno inspiracijo za raziskovanje etruščanščine. Videti je, da so se skoraj vsi raziskovalci izgubili v nepomembnih drobnarijah posameznih besed, spregledali pa so pomembnost sporočila samega, predvsem zaradi dozdevne nedvoumnosti sporočila v upodobitvi na ogledalu in prehitrega sklepanja, da je napis le ponovitev istega "banalnega" sporočila. Res je, da ni dvoma o očitnih stvareh, kot je recimo identifikacija posameznih osebkov v upodobitvi na hrbtni strani ogledala. Prav tako menim, da ni pomembno ali "Junona doji svojega sina", ali pa "Boginja hrani človeka". Sam sem prepričan, da v luči tega kar je bilo spregledano, ti dve na videz različni interpretaciji po nepotrebnem vzbujata polemiko. Veliko bolj zanimivo je pogledati to sporočilo v spiritualnem ali religioznem kontekstu in v duhu tedanjega časa ter možnost, da so jezik napisa svečeniki skrivnostno transformirali in na ta način izrazili obe sporočili in obe možni interpretaciji v enem in istem zamahu. Čeprav smatram, da se v teh dveh različnih interpretacijah lepo vidi razkol med etruskologi in venetologi, za nas tukaj ni pomembno ali beseda "clan" pomeni "sin" ali "človek", ali pa, če je doječa ženska le "Boginja" ali pa "Junona". V tem kontekstu je tudi enostavno videti, da je pozornost vzbujajoči bradati mož verjetno prav toliko pomemben kot dejstvo, da se hrani na dojkah kot dojenček. Na drugi strani pa, Herkules simbolizira smrtno ranjenega (izčrpanega) človeka, ki "pije" božanski "magični napoj". Očitno ima dojenje na prsih za Etruščane globlji in prav gotovo spiritualni pomen ter ne pomeni le čudeža, ki predstavlja življenje ampak tudi smrt, ki ju oba nedvomno kontrolirajo Bogovi, kar je vidno v tem, da življenje lahko smrtniku podarijo kot tudi vzamejo.

Ogledalo: Junona doji Herkulesa

Beseda	Napis
clan	z2-02: eca .sren .tva .iXnac .hercle .unial .clan .Ora .sce Slovensko: Eto, zrenje tvoje njih: potem, ko Herkul se je utrudil, boginjo človek sesa.   (Matej Bor) Angleško: Here you see the two: after Hercules got tired, the goddess offered him her milk. Etruskologi: This image shows how Hercle, the son of Uni, sucked (milk)

Skratka, tukaj se ne poglabljamo v jezikovno analizo zgornjega napisa, za malo več o tem lahko odprete novo okno in si ogledate vsebino pod in okoli naslova: ( Etruskologi poglejte v ogledalo ). Namesto tega nam ta napis tukaj odpira pot v etruščanski spiritualni svet, kar nam bo pomagalo odkriti sicer skrite pomene besed, ki jih tukaj raziskujemo. Predvsem je pomembno poudariti, da v tem napisu skrito ždi v ozadju etruščanski spiritualni motiv dojenja ali piti, pitje,... tako ob rojstvu kot smrti.

Etruscan egg ...

V drugem delu tega članka [ II. del: (Napisi) ], pod naslovom "Vibenna ni ime; Etruščanski bogovi popijejo življenje umirajočega" sem na kratko opisal, da nekateri etruščanski napisi govorijo, kako življenja smrtnikov ob smrti postanejo pijača za njihove bogove, od katere se na veselicah v onstranstvu dobesedno opijanijo z življenji umrlih. Ta življenja so vsebina duš v lupinah, ki so podobne jajcem. Bogovi počijo dušo in popijejo njeno vsebino kot iz jajca. Kdor želi lahko v novem oknu odpre drugi del prej omenjenega članka s klikom na: ( Etruščanski bogovi popijejo življenje umirajočega ). Obstaja več etruščanskih arheoloških zapuščin, ki nam razkrivajo te "starodavne skrivnosti". Tukaj lahko vidimo tako jajce z napisom.

Sledove verovanja, da je duša nekaj podobnega kot jajce, iz katerega najprej nastane življenje in se končno ob smrti in na poti v onstranstvo vanj tudi vrne, lahko odkrijemo že pri Venetih. Zanimivo je tudi, da je se je s tem ukvarjal že Matey Bor in je povsem pravilno razvozlal venetske napise na teh kamnih v obliki jajca [V-p:278,9], ki tudi govorijo o pijančevanju, vendar pa jim takrat še ni mogel pripisovati spiritualnega pomena.

Za bralca slovanskega porekla dejstvo, da Matey Bor v enem primeru prevaja napis kot dogodek, ki je povezan s "popivanjem", drugič pa s "prepevanjem" ne pomeni nečesa preveč spornega, saj sta si ti dve besedi v vseh slovanskih jezikih zelo podobni, kar je, kot smo tudi že omenili zgoraj dokaz, da je venetski jezik, ki je predhodnik slovanskih jezikov v resnici predzgodovinski jezik. Zakaj lahko to sklepamo na osnovi podobnosti nekaterih besed smo se seznanili zgoraj v tem članku pod naslovom: "Piti,peti,pes,...". Sledijo venetski napisi o katerih smo pravkar govorili:

Venetski napisi na kamnih jajčaste oblike   [V-p:278,9]

Etruscan (#1): ho .stiha .bo .sto .u peo Slovnsko: Bor: Ko utihne, tedaj sto jih zapoje New: Ga tišina (pogoltne), ko ga posrkajo (popijejo) English: Bor: When silence comes, hundred sing New: Silence overcomes him, when he is finished (drank, drained out) Etruscan (#2): pil .potei .ku .pri .konioi Slovnsko: Bor: Plamen poti, ko pri koncu je New: Pil je potem, ko je konec English: Bor: The flame of life's path, when at the end New: He drank, when end was reached

Ni slučaj, da je pijanost v predzdodovinskih časih imela mistični pomen in lastnosti, ki so jih pripisovali duhovom ujetih v pijači, kateri so se rešili mokrega ujetništva v pijančevem telesu in duhu.

Ali ni zanimivo, da v vseh slovanskih jezikih beseda "duh" pomeni oboje, tako duha v spiritualnem smislu, kot človeško pamet, razmišljanje, .... Dejstvo da to drži za vse slovanske jezike dokazuje, da ta beseda ni prevod neslovanske besede "spirit", ampak je skupna starodavna, torej venetska beseda.

V spiritualnem smislu nista pitje in popivanje le privilegija za bogove, ampak sta dostopna tudi smrtnikom. Ob posebnih priložnostih, od katerih ena taka je uprizorjena na zgoraj omenjenem etruščanskem ogledalu, bogovi lahko oživijo umirajočega smrtnika, prav tako kot vsi ljudje po rojstvu lahko uživajo božanski pijači podoben življenjski napoj pri svoji materi, kar že od pradavnine naprej vzbuja nadnaravno občudovanje in v preteklosti celo božansko češčenje magičnega izvora življenja. Očitno lahko vidimo, da imajo pitje, tj. dojenje kakor tudi "ženske prsi" same globok spiritualni pomen in smisel, ki ga v religioznem pogledu Etruščani istovetijo s samim čudežem življenjem in magijo smrti! Seveda so to ostanki iz časov pred pojavom Etruščanov, ki pa dobesedno nosijo pečat venetske mitologije, poglejte na primer besedi "Šajnati Retiji" zgoraj v napisu [Es-25], kar je zapis v čast najbolj znane venetske boginje, čeprav imamo tudi še druge Slovencem bolj poznane, kot sta recimo "Živa" in "Zemlja". Vse te boginje na tak ali drugačen način pomenijo nadaljevane neolitske religiozne tradicije, v kateri poznamo starodavne boginje kot so Magna Mater, (Velika mati), Mater Zemlja, ali Kibela in, ki so predhodnice ne le zgoraj omenjenim venetskim boginjam ampak tudi Gai (Gaia) in Rei (Rhea).

Etruščani so nam zapustili imenitno skulpturo, na kateri se Tinia nežno dotika Junonine dojke. Podobne motive etruščanskih zakoncev ali parov pa lahko najdemo tudi na žarah. Tu na sliki ob strani lahko vidite kako vešče nam je starodavni etruščanski umetnik pričaral nežni trenutek, ki nas prevzame in prepriča kako božansko razburljiv občutek je v tem resnično čudovitem dotiku prvobitnega in hkrati tudi končnega izvora življenja. Predvsem želim podčrtati, da ženske prsi in še posebno dojenje in pitje brez dvoma predstavljajo etruščanski mitološki motiv ter ne, kot je včasih opaziti v razlagah izumetničenih moralistov predvsem v njihovih primerjavah Etruščanov z Grki in Rimljani, kot neko etruščansko socialno deformacijo, perverzijo ali pa obsedenost s seksualnostjo, katero kot bomo še imeli priložnost videti, Etruščani smatrajo veliko bolj kot "sveti čudež" življenja, kot pa neko sramovanja vredno dejanje, ki ga je potrebno skriti v najbolj temačnih kotičkih privatnega življenja. Prej bi lahko sklepali, da je za Etruščane bolj grozno in tudi sramotno, če bi zdravim in zrelim ljudem bilo onemogočeno sodelovati pri svetih dejanjih stvaritve, kar je mogoče dojeti kot najbližji približek večnega božjega zadovoljstva v tostranstvu. Še več Etruščani verjamejo, da bogovi lahko uporabljajo te pripomočke in dejanja z namenom, da življenja smrtnikom ali podarijo ali pa vzamejo.

Etruskologe je potrebno resnično pohvaliti za svoje vestno zbiranje etruščanskih arheoloških predmetov. Jezikoslovec, ki ga predvsem zanimajo predmeti, na katerih so napisi, se na začetku niti ne zaveda pomembnosti vzorno katalogiziranih predmetov vseh vrst ne le tistih z napisi iz obdobja, ki ga proučuje. Toda slej ali prej se vsakemu jezikoslovcu zgodi, da napisi kratko malo postanejo nemi in ponovno spregovorijo le ob kaki dodatni vzpodbudi. Pomoč se pojavi v obliki vizualnih namigov in druge indikatorjev, ki osvetlijo napise v novi luči. To se je zgodilo tudi meni, ko sem odkril več kot 720 napisov, v katerih bi več podobnih etruščanskih besed mirno lahko tolmačil kot sorodne našim ali pa venetskim besedam različnih pomenov povezanih s "pitjem" in "pijačami" ali pa z obredno uporabo "pijače" itd. Čeprav danes vemo, da upodobitev na ogledalu z "Junono, ki doji odraslega človeka" predstavlja pomembno etruščansko mitološko verovanje, ki združuje ali povezuje "življenje, smrt, dojenje in pitje počenih duš kot, da bi bile jajca" vsega tega ni bilo mogoče zaključiti le na osnovi prej omenjenega etruščanskega ogledala, še manj pa potrditi, da je so one besede na 720-ih etruščanskih napisih povezane s tem verovanjem in pitjem. Najti je bilo potrebno dosti več namigov in seveda tudi potrdil, ki pa so se sčasoma vendarle pojavili. En tak namig najdemo v Homerjevi Iliadi, kjer opisuje kako so na grmadah zažigali v boju padle junake. Točno take pogrebne ceremonije so opisane tudi na hetitskih glinastih ploščicah. V obeh primerih se pogrebne ceremonije končajo z gašenjem grmadnega ognja s pivom in vinom, preden pograbijo in spravijo pepel umrlih.

Kasneje sem odkril, da je tudi v stari Indiji, namreč v sanskrtu, mogoče odkriti povezave med pitjem, mlekom in pogrebnimi ceremonijami. To je razvidno iz besede "agnihotra" katere pomen v slovarju sanskrta je zabeležen kot "žrtvovanje v ognju - dnevno darovanje mleka" (fire-sacrifice - daily offering of milk). To je seveda beseda zloženka, katere končni pomen je drugačen od posameznih pomenov njenih sestavnih delov. Takih besed je v sanskrtu zelo veliko kar kaže na dejstvo, da so sestavni deli besed iz več različnih jezikov, in katerih posamezni pomena več niso poznani. Beseda agny sicer v sanskrtu še vedno pomeni ogenj čeprav bolj v božjem pomenu (Bog ognja). No tudi drugi del te besede hotri je tokrat še vedno obdržal stari pomen (svečenik), vendar pa v zloženki tega ni več opaziti.

Sanskrit	Slovene	English
agnihotra	Žrtvovanje v ognju; dnevno darovanje mleka (hotri=žrtvovalec, svečenik)	fire-sacrifice; daily offering of milk

Vsem je poznana podoba znamenite volkulje z Romulom in Remom pod svojimi seski. Toda resno dvomim, da kdorkoli ob tej podobi pomisli na pitje v smislu, ki smo ga spoznali tukaj. Za starodavne prebivalce Etrurije in Rima pa mislim, da je pomen tega simbola bil dosti bližji spiritualni razlagi tukaj, kot pa tisti, ki predstavlja dojiljo v podobi "skrbne zveri", pa čeprav od Bogov poslano. V luči tega članka, bi lahko trdili, da predstavlja podobo magične moči, katera ni dostopna mnogim prav zato ker si malokdo upa na tak način izzivati naravo ali pa Bogove. Sporočilo na ogledalu z Junonino revitalizacijo Herkulesa je idejno in mitološko zelo blizu podobi volkulje z dojenčkoma. Seveda sem v času nekaj let dela z etruščanskimi napisi naletel na mnogo takih, kjer ni bilo dvoma, da gre za zelo nenavadne opise pijač, pitja in obrednih darovanj pijače, toda nič se ne da primerjati s slikovno potrditvijo neverjetne ideje, še posebej, če je skregana z realnostjo in ima opravka s stvarmi, ki jih "normalno" ne smatramo za resnične. Etruščanska umetnost je polna takih upodobitev.

Tako na primer imamo etruščansko žaro, ki ima pod sabo na svoji trebučni strani v vrstah upodobljene nabrekle dojke, kot bi bile pripravljene na roj lačnih prašičkov. Normalno, da Etruščani niso imeli v mislih lačnih živalic, ki bi se hranili z vsebino žare, ampak so mislili na Bogove. Lahko vam zaupam, da je "starodavne duhove" stalo veliko časa in prepričevanja, preden jim je uspelo spremeniti mojo golo ali "vero", da napisi resnično govorijo o pitju v na dejstvih sloneče prepričanje. V naslednjem odstavku boste našli številčno razčlembo vseh napisov, ki na tak ali drugačen način govorijo o pijači ali popivanju:

Predstavitev napisov skupine pitja in pijače

Številčna razčlemba napisov ki govore o pijači in pitju

70	muluvanica
137	Oania
205	pe...
53	pei..., pie...
262	vipi...
727	TOTAL

Kot vidite, sem do slej uspel zbrati skupaj 727 etruščanskih napisov, ki govorijo o pijačah ali pitju. V zgornji razpredelnici ste lahko tudi opazili, da obstaja kar nekaj različnih besednih korenov s pomeni { piti, pijača, ... }. Ustrezne napise sem zbral v različnih tabelah in na različnih mestih. Recimo na drugi spletni strani boste našli tabelo, ki se ukvarja z besedami korena "mulu-", ki pomeni moliti, vendar je s tem korenom povezana tudi beseda "mulvanica", ki jo tolmačim kot neke vrste obredno pijačo in celo kot medico. Vse besede s koreni { mulu-, Oan-, pei-, pi-, vipi- } zaslužijo da jih obravnavamo vsako zase in skupaj s svojim tipom napisa. Tabele različnih besednih kategorij in ustrezne napise lahko najdete na drugih spletnih straneh. Našli jih boste v kazalu na levi pod "Etruščani::Jezik::Napisi".

Sledijo napisi, ki vsebujejo besede iz skupine pi-, vipi-, katerih vsebine govorijo o popivanju in pitju. Nekatere poznamo že iz del našega pokojnega venetologa Mateja Bora, druge sem odkril kako leto preden sem spoznal, da predstavljajo manjkajoča povezavo do "večje slike" in boljšega razumevanja etruščanske mitologije, kar je odprlo pot do novih odkritij pomenov večjega števila etruščanskih besed in napisov.

Zaključek

Konec prvega dela.

Napisi skupine pi-, vipi-

Napisi - piti, pijača     (pi-, vipi-)

Word	Inscription
apiasa	cp0-11:Oania .anainei .apiasa   --     (apiasa=opiteža in Slovene means: "the drunk (Genitive)") Slovensko: Božji napoj uspava piječega. English: Magic potion is a lullaby for one who drinks.
apices	cp0-14:O .cipirunia .apices   --     (apices="opiti češ" in Slovene means: "you'll get drunk s.o.") Slovensko: Oven cipico opijaniš / napičiš. English: Ram you'll get a prostitute drunk [under].
apita	tu-06:Oi .apita   --     (apita=opita in Slovene means: "she is drunk") Slovensko: Hej pijana English: Hey, drunken one.
apunial petvi	cp1-02:au .petvi .au .apunial Slovensko: (1) Življenje poje življenje polni. (2) Po smrti se duša/čaša popije. English: [1] Life sings, life fills up. [2] After death, the cup [the soul] is emptied.
cusinas	v1-04:Oanas .cusinas   --     (cusinas="cusi nas" in Slovene means: "taste us") Slovensko: Boginja poizkusi nas [čarobnega napoja pijače, žrtvenega vina] English: Goddess, taste us (magic potion, libation)
fasti Etruscan Slovene English Etruscologists fasti obedovati, gostiti se (fašta=banket [Eng:banquet]), gostija; post, postiti (se); -- glejTudi: fasOi, fastial have a party, banquet; to fast n/a
fasti	cp0-23:fasti .tlesnei .clatia .umranasa   --     (fasti="faštati" in Slovene dialect means: "to party, banquet") Slovensko: V pijančevanju (vrgel) tlesknil morilec-duš umirajočega English: Feasting (partying) the cracker of the souls [murderer] smashed the soul
Oana, Oania Etruscan Slovene English Etruscologists Oana Ana; odrešenice, boginje / boga; ovna; OanXvil! - glej:Oa; Oan="eden, eno; oven, [O=T] Tinij" žganja, nebešlega napoja - pijače; sveta žival - oven, boginja, bog, gospa božja - glej:(ceisi.Oana)="(1) Ceusu=Zeusu bogu, (2) Zeusu nebeškega napoja", (heiri.Oana)="(1) Heri gospej božji, (2) Heri gospej božji nebeškega napoja" - glej: EC-p275 "Boginja (prsi) anO naslikana nasproti Xarunu"=an[rO]=Oana od-anina="ki legeži / ležečega" - (vsebina duše, ki jo pijejo bogovi)"; -- glejTudi: OanaXvilus, Oania Goddess, Ana, savior; magic potion, brandy; sacrificial animal, ram { thana, thania } female name, "Fine, Gracious" Oania Boginje, bogovi; OanXvila; božanskega napoja, pijača - Gr:oinos=vino; od-aninija="tistega ki je legel (vsebina duše, ki jo pijejo bogovi)"; - glej: Oina, OineOi=vrč -- glejTudi: OanaXvilus, Oana, OaniaS Genitive form of: Goddess, Ana, savior; magic potion, brandy; sacrificial animal, ram { thana, thania } female name, "Fine, Gracious"
Oa (Oana)	cp0-02:Oa .velsi .tutnasa .trepuniaS .Sec Slovensko: Pijače veliki dudati potrebuješ, ko si žejen English: Magic potion highness you need to suck, when thirsty.
Oana	cp0-02:Oana .tiscusnei Slovensko: (1) Stisni / prešaj vino. (2)poizkusi pijače. English: [1] Press some vines. [2] Try out the libation.
Oana vipisa	cp0-14:Oana .cupsnei .vipisa Slovensko: Boginja popije iz skodelice. English: Goddess drank from a cup.
Oania	v1-04:Oania .vuvsia Slovensko: Vzami / popij sijočega napoja (žrtvene pijače) English: Raise the shining potion (libation)
Oania	v1-06:Oania .lucini .SuOina Slovensko: (1) Pijače lokni iz vrča. (2) Napoja zalučaj v gomilo (sutino). English: [1] Take the drink from the mug. [2] Throw the libation on a pile.
Oania	v6-02:Oania .aXnei .latinisa   --     ; [ Ig-Err: latinisa="za .tinisa" ] Slovensko: Nebeške pijače ognju za Latinca (za Tinija). English: Magic potion on fire for the Latin [for Tinia].
Oania	cp0-02:Oania .capnei .helesa Slovensko: Pijače nakapljaj (nalij) Grk. English: Greek pour some drink.
Oina	ca-08: mi .squrias .Oina .mlaX .mlakas Slovensko: Podžgi me z lahkim ojnom (Gr:oino=vino; ojn=pijača) English: Fire me up with some magic potion.
pe Etruscan Slovene English Etruscologists pe pije, pijejo; poje, pojejo; poje, pojedo; prepeva, prepevajo - glejTudi:petr... -- glejTudi: pe..., pi, api... drink; sing; eat, eat up; (IMPORTANT: in all Slavic languages these words are very similar and indeed are sound alikes, and of course they have the same meanings as here. This is a very significant fact and is likely a proof of great antiquity of the predecessor to Slavic languages, indeed the Veneti language.) n/a
pe (ape)	ca-08: cena .kalat .urus .B .ape .naS .c .eme .cu .hetie ;[Ig:ZvNČ-p21] Slovensko: [Bor]: Mazati kaljati Rasensko bi bilo, če pije naš z njim, ki je Hetit, žali Rasene. English: [Bor]: Anyone who drinks with him who is Hittite, offends the Rasenes.
petvi apunial	cp1-02:au .petvi .au .apunial Slovensko: (1) Življenje poje življenje polni. (2) Po smrti se duša/čaša popije. English: [1] Life sings, life fills up. [2] After death, the cup [the soul] is emptied.
pi Etruscan Slovene English Etruscologists pi piti, pij, pil - Sanskrit:"pi, pita"(drink), Gr:"pi, pino" (to drink); -- glejTudi: vipi, piana, pianae, apita to drink - in all Slavic lang. "pi" is drink, - also in Sanskrit:"pi, pita"(drink), Gr:"pi, pino" (to drink) pian, piana, piane, apita / (opita) = "inoxicated, drunk"; {pi, -pi, pul} "at, in, for, by, through, with"
mi.pi	ca-03 mini .muluvanice .venalia .s .lapinaS .e .n .mipi .capi .n[unar?] Slovensko: (1) Nalij mi medice s peno in ne popij niti kapljice; (2) Meni medice, nato me pa daj po kapljicah English: (1) Pour in magic potion with froth, but don't drink a drop. (2) To me "honey-brandy", but finish me drop by drop (slowly)
mi.pi	v2-03:ei .mipi .kapi .mi .nun .ar .avequs .mi Slovensko: Jej in pi mi po kapljicah, da mi na veke pijan ne zatežiš English: Eat and drink drop by drop, so you won't get drunk for ever
tapiianes, ( ta. pi .i .anes ) Etruscan Slovene English Etruscologists piianes tapiianes tapiianes="ta.pi.i.anes]="popij in položi (anini)"; pijanec, popivaj; -- glejTudi: pianae, paianiieS, tapiianes drink up and lay to sleep n/a
piana	v2-03:mini .muluvanice .piana .veleOnice Slovensko: "Meni božanskega napoja pijana 'velikanka'." English: To me magic potion intoxicated great lady.
pianaS	z1-01:mi .pianaS .plenianaS Slovensko: Nas je pijan ropal. English: The drunk has plundered us.
piianes tapiianes	ca-00 (1):mi .ma .tapiianes ;[Ig: ta .pi .i .anes] ca-00 (2):mi .mata .piianes ; [Ig:ma.tapiianes = mata.piianes] Slovensko: (1) Me kar popij in položi v večno spanje (anec, anini = spanje). (2) Popij mi očeta in ga položi spat. English: (1) Finish (drink) me up, and lay me to sleep. (2) Finish (drink) up my father, and lay him to sleep. tle-015
pinies	tq-01: pinies .laris .larOal .apunalc .a[v]ils .+xix+ Slovensko: Popij gospod izstopajočo (izdihnjeno) dušo ki je napolnila in ovila 29 let. English: Drink up lord the departing soul, who filled and wrapped up 29 years.
pinies	tq-01: pinies .vel .l[ar]al .apunal .Oan[Xvilu]s .clan .avils .+xxx+ Slovensko: Popij gospod izstopajočo (izdihnjeno) dušo vlita, ki ti je o bogu vseh bogov, ko je človek ovil 30 let. English: Drink up highness the departing soul, which filled your glass, the god of all gods, whem the man has wrapped up 30 years
piOes	v1-01:mi .piOes .termunas Slovensko: Mi (me) piješ zadnjega English: You drink (me) last (at the end)
pitilnia	ca-00:mi .pitilnia Slovensko: (1) Me pije; (2) Mi popiva; (3) Mi prepeva English: (1) He is drinking (me); (2) He sings
pitiui	cp1-05:larOi .cai .pitiui .titieS  --     (pitiui="pitju" in Slovene means: "to the drinking") Slovensko: Gospodar duš, kaj k pitju (pijanca) kličeš? English: Master of souls, why are you calling to drinking [a drinker]?
piuti	cp0-06:Oana .piuti .purunisa Slovensko: Boginja pije ti porivača. English: The Goddess drinks your pusher.
pupus	cp0-03:veiani .pupus   --     (pupus=popieš in Slovene means: "you drink up") Slovensko: Onemogle ovenele popiješ / pumpaš. English: The exhausted you drink /pump up.
sce Etruscan Slovene English Etruscologists sce sesa (sesati); ščuvati -- glejTudi: scesctna, scetui, scetusa, sceva suck; breastfeed { sceva, skaiva } "left-handed, treacherous"; - Latin:{scaeva="left-handed, awkward"}
sce	v6-02:Oana .pesnei .sce .u .asa   --     [ Ig-Err: scetusa="sce .u .asa" ] Slovensko: (1) Boginja ščuva pse v Acteona. (2) Boginja psom dojilkam. English:
venel, venelusi Etruscan Slovene English Etruscologists venel venetsko/(etruscansko) pivo, napoj/strup (venum); "božanski napoj" - ven=podzemlje (-el=genitive/dative) / van=nebesa; onstranstvo, podzemlje (Had); posmrtni dar; - glej:(puniie.venala)="čarobnega napoja napolni" -- glej:eL-p143; -- glejTudi: venels, venel, venelus, veneluS, venelusi, veneluSi, venelusl; venelies, venala, venalia venetic drink, beer; magic potion, libation; poison male name venelusi pijaničuj, klati neumnosti; - glej:venel="venetsko pivo, strup (venum)"; -- glejTudi: veneluSi, venels, venel, venelus, veneluS, venelusl; venelies, venala, venalia "you party, drink, get drunk" venel="male name"
veneluS	v4-02:mi .veneluS .repusiunaS Slovensko: "mi napoja/pijače/žganja še enkrat naliješ." English: Refill my magic potion.
venelusi	v2-03:mi .venelusi .haOilnasi .mulu Slovensko: Popij napoja in k našemu silnemu moli English: Drink the magic potion and to the al mighti pray
vi (vipi)	cp1-05:au .vi .vercn Slovensko: Življenje popije/izrabi vojaka. English: Life drinks up a soldier.
vi (vipi)	cp1-05:au .vi .vercna .ceisial Slovensko: (1) Življenje popije vrč cesarjev. (2) Življenje pobije cesarjeve vojake. English: [1]. Life drinks emperor's mug [2]. Life kills emperor's soldiers.
vinucenas	v1-01:mi .venelus .vinucenas Slovensko: Venelus nas bo opijanil English: Venelus will get us intoxicated
vipi Etruscan Slovene English Etruscologists vipi popij, popije; potroši, zapravi; žaluje, joka; [P=B] - pobije - glejTudi:vipinanas (vipi.na.nas="joka na nas"; popilo je - mitološko:(duše popije) --> pobralo je - glej:(arnO.vipi.Sinu)="Zgodaj je pobralo sina" -- glejTudi: vi, vipia, vipie, vipies, vipiien, vipina, vipinal, vipinanas, vipinas, vipinei, vipinies, vipiOenes, vipisa, vipiu, vipleS, vipli, vipuzeS drink up; spend; morurn, cry { vipina, vipine, vipinas, vipiena, vipienna } = family name (Vibenna)
vipi	tq-06:clapiOi .vipi .O; [Ig:clapiOi=cla.piOi] Slovensko: Pijani klalec (v mitološkem smislu) popij Oano (božanski napoj?) [O=Oina=vina, Oana...?] English: Drunken murderer (in mztological context) drink the libation [O=Oina=wine, Oana...?]
vipi	cp0-06:arnO .vipi .veluS Slovensko: Zgodaj popije bogataša / potroši Bogastvo. English: Early drinks up the rich man / spends the fortune.
vipi	cp1-08:vipi .velimu .naS Slovensko: Popij našega velijo. English: Drink up our highness.
vipia	v6-02:vipia .aXinana .anFareS Slovensko: Popil/izlil zažganega iz amfore (žare) English: Drank up / poured the burned from the urn.
vipia	z0-03:vipia .karmuniS Slovensko: Popil kar je zamešal (s strlo umoril). English: Drank what he mixed [killed with lightening].
vipinanas	tu-01: vipinan[a]s .SeOre .velOur[u]s .meclasial .OanXvilu[s] .avils .cis .cealXs Slovensko: Pijana duša veličanstva me je umorila (zaklala) Bogu onstranstva življenje (podarila) English: Drunken soul, highness murdered me, and offered my life to the god of the underworld.
vipinei pvinei	v6-02:Oana .pvinei .lavcinasa .atainal; [Err:pvinei=vipinei] Slovensko: "(1) S pijačo svobodnežuu našemu postreži. (2) Boginja popij našega svobodneža" English: [1] Serve drink to our freeman. [2] Goddess drink up our freeman.
vipinei	cp0-16:Oana .vipinei .ranazunia .creicesa Slovensko: (1) Božjega napoja popij ranjeni bolnik. (2) Boginja popije zgodaj izlito (ranjeneo) počeno dušo. English: Goddess drinks up early spilled and cracked soul.
vipisa Oana	cp0-14:Oana .cupsnei .vipisa Slovensko: Boginja popije iz skodelice. English: Goddess drank from a cup.
vipiS	cp1-05:arnO .vipiS .vercnaS Slovensko: (1) Zgodaj izpiješ iz vrča/kozareca. ---?; (2) Zgodaj pobije vojake. English: [1]. You have early emptied your glass [2]. Early were soldiers killed.
vipiS	cp1-05:larO .vipiS .vercna .setreS Slovensko: Dušo popiješ vrš razbiješ (streš). English: Soul you drink, mug you smash [crack].
piesi	nestors-cup: ne(c|s)tO(r)Os . [ ] .eupO(t)[On] .pOteriO[n] .hOs(d|r)atO .t[lep] .[piesi] .pOte[riO] .aut[ika] .kenon .hime[rOs] .[hair]esei .kallist[efan]O .aBrO[d]it[e]s Slovensko: n/a Opomba: Ta napis iz 725-700 pred Kr. ni v stilu drugih napisov iz te skupine, Predvsem je napisan v zgodnji stari grščini. Že iz tega stališča bi moral biti zanimiv, saj če je verjeti arheologom, je časovno eden najstarejših ohranjenih Grških napisov in je verjetno najbližji približek stari mikenski grščini, ter mora vsebovati tudi venetski odtis. Napis je zelo poškodovan in branje je zelo nezanesljivo! Paziti pa moramo tudi, da nas ne zmede naslov, ki lahko napačno sugerira, da gre za Nestorjevo zlato skodelico, ki jo je opisal Homer. Naša skodelica je nastala iz kupa lončenih črepinj! English: n/a Note: This inscription is very damaged, and its reading is rather unreliable. In fact it doesn't truly belong among the rest of the inscriptions here which are of spiritual and sepulchral nature. Also, this pottery is of Greek and not Etruscan origin, or so they say! Etrlgs: Nestor's cup was sweat to drink. But whoever drinks from this cup, immediately the desire for Aphrodite of the beautiful crown will size him"

Vsi skupno zbrani napisi skupina -     (vi-)

vi	..malu.veka.vi.sia.zili.ziXina.e.in.suOu.E.as
vi	au.vi.sauXnate.vl
vi	au.vi.vercn
vi	au.vi.vercna.ceisial
vi	av.vi.trazlu.cut[nal]
vi	fasti.vi.capenati
vi	ha.vi.harp
vi	larOi.vi.upelsi.trazlunial
vi	larO.vi.vercna.calisnal.clan
vi	la.vi.upelsi.au.trazlunial
vi	la.vi.varna.--ural
vi	la.vi.velimna.ar
vi	la.vi.vercna.atial
vi	la.vi.vercna.vipiS.ve.calisnal
vi	..malu.veka.vi.sia.zili.ziXina.e.in.suOu.E.as
vi	Oana.vi.raufiS
vi	se.vi.ancari.uvilane
vi	..vi.Orie.vam.mertax-O
vipi	arnO.vipi.auleS
vipi	[a]rnO.vipi.rufe
vipi	arnO.vipi.Sinu
vipi	arnO.vipi.veluS
vipi	arnO.vipi.vercnaS
vipi	ar.vipi.alfa
vipi	ar.vipi.[].cena
vipi	ar.[vipi].crusle
vipi	ar.vipi.luscesa
vipi	ar.vipi.vuisinal.ar.vipi.vuis[i]nal
vipi	as.vipi.pum
vipi	]ateS.vipi[
vipi	aule.vipi.pupanaSiS
vipi	au[le.vipi.u]pelsi.petrnial
vipi	au.vipi.cafatial
vipi	au.vipi.varna
vipi	au.vipi.vercnaS
vipi	az.vipi.titial
vipi	clapiOi.vipi.O
vipi	curia.vipi.ceisinal
vipi	fasti.vipi.velimnaS.hermial.SeX
vipi	laris.vipi.crusel
vipi	larOi.vipi.ancariS
vipi	larOi.vipi.aulni.Salvial
vipi	larOi.vipi.la.tinS
vipi	larOi.vipi.puia.titeS.satnaS.vatinial.Sec
vipi	larOi.vipi.vercnei.atial;Ig:ERR[atial=atainal]
vipi	lar.vipi.upelsi.petrnal
vipi	la.vipi.vari
vipi	la.vipi.vari.la
vipi	lO.vipi.aO
vipi	lO.vipi.leiXu.aO
vipi	lr.vipi.venu.carpnatial
vipi	lX.vipi.varna
vipi	Oana.vipi.tetiS
vipi	Oia.vipi.venu.vipinal.clan
vipi	tcA04: ..Sum.pes.petruSta.sceva[].nuOanatur.lart .petruni.arnt.pini.lart.v[i]pi.lusce.laris.salini..
vipi	veilia.vipi.upelsi.felcinatial
vipi	vel.vipi.alfa
vipi	vel.vipi.alfa.papa
vipi	vel.vipi.ar
vipi	vel.vipi.SauXnateS
vipi	vel.vipi.seOra
vipi	vel.vipi.velu.aOnu
vipi	vel.vipi.vl.perisa[l
vipi	ve.vipi.vercna.ve
vipi	vipi.al.l
vipi	vipi.ancariS
vipi	vipi.apluS
vipi	vipi.cai.var[
vipi	].vipiOenes.arnOal.svalce.avil.+lxxii+
vipi	vipi.OeraS
vipi	vipi.ramOa
vipi	vipi.seinaS
vipi	vipi.velimu.naS
vipi	vipi.velOurS
vipi	vipi.zerturi.parfnal
vipi	vl.vipi.veru
vipi	vl.vipi.vescu
vipia	fa.vipia.rafiS
vipia	larOia.vipia.Salvis.preXu
vipia	larOi.veti.vipia
vipia	nuna.vasieiOiarisviaiavineiaia.vipia.ipa.sev[]taqaiatari .pihueviait.linuvasni.SaOi.niase.mini.qapi.saranas.ziai
vipia	Oana.vipia.titiz
vipia	Oania.vipia.la.tantleS
vipia	ramaOvipia.svalce.avil[]+ix+.-cevis.va[]ce;Ig
vipia	veilia.vipia.puia.se.-alsuS;Ig?-alsuS=calsuS
vipia	veilia.vipia.surnaS
vipia	vipia.alSinas.turce.verSenas.calia
vipia	vipia.apeinal
vipia	vipia.aXinana.anFareS
vipia	vipia.karmuniS
vipia	vipia.larciS
vipia	vipia.masui
vipia	vipia.palnis
vipia	vipia.sameruni.serturus.titeal.sec
vipia	vipia.veteS
vipia	zecunta.vipia
vipial	ar.afle.veti.vipial;Ig:ERR[F=V]aVle
vipial	ar.ciri.au.vipial
vipial	ar.petruni.vipial
vipial	ar.rafi.ar.vipial
vipial	ar.tinS.ar.vipial
vipial	au.petruni.vipial
vipial	au.precu.la.vipial
vipial	au.surna.au.vipial
vipial	fa.casnia.au.vipial.trisnei.tucuntineS
vipial	la.preXu.la.vipial.vepu
vipial	larOial.SalviS.vipial
vipial	larOial.vipial.mutna
vipial	laturini.vipial
vipial	la.velOurnaS.vipial
vipial	Oana.rezui.ve.arzniS.vipial.SeX
vipial	se.ti.vesi.ve.vipial.sehtmnal
vipialtra	fl.supri.manince.[p|v]ipialtra.ulXnisla.c[l|u]z.tatanuS
vipias	aO.caliti.vipias
vipiaS	lO.pusca.seOreS.vipiaS
vipiaz	la.tite.rafe.vipiaz
vipie	ae.vipie.cultces
vipiesi	larO.vipiesi
vipies	]ina.vipies.veOuz.velznalOi
vipiien	mine.muluvanece.a.vile.vipiien.nas
vipin	laOi.vipin[
vipin	larOi.vipin[ei].ls.secuS.puia
vipina	arnO.p[re]ste.vipina
vipina	arnO.vipina.cuFre
vipina	a.vipina.a.peinal
vipina	Oana.preisnte.vipina[l]
vipina	Oana.titia.vipina
vipina	Oania.vipi-a[
vipina	Oania.vipina.arnOal.pu[ia].pump[uS]
vipinal	a.calisni.silu.a.vipinal
vipinal	a.murina.[l]arOal.vipinal.craupznal
vipinal	a.murina.[l]arOal.vipinal.craup.znal;Ig
vipinal	aO.herine.vipinal.fufle
vipinal	aO.septle.vl.vipinal
vipinal	aO.vetie.vipinal
vipinal	aO.visce.vipinal
vipinal	ar.herine.vipinal.fup[le]
vipinal	arnO.[a]ne.vipinal.arnalia
vipinal	arnO.caule.vipinal
vipinal	arnO.presnte.vipinal
vipinal	aule.ceisu.vipinal.fulu
vipinal	au.petru.vipinal
vipinal	av.latini.av.vipinal
vipinal	f.cacenei.ls.v[i]pinal
vipinal	ha.apia.vipinal
vipinal	--.herini.aO.vipinal
vipinal	]l.apice.vipi[nal]
vipinal	lar.cezrtle.vipinal
vipinal	larOi.felzneil.petruSl.petru.vipinal.uza
vipinal	larO.tite.vipinal.venuniaS.lautni
vipinal	larO.velcialu.larOal.vipinal
vipinal	lart.haprni.larOal.vipi[nal]
vipinal	lart.vetni.vipinal
vipinal	l.ati.l.vipinal
vipinal	l.marcni.l.vi[p]inal
vipinal	lO.causlini.lO.vipinal
vipinal	lO.septle.vipina[l]
vipinal	lO.velcialu.vipinal.lupu
vipinal	lO.velXite.vipinal
vipinal	lr.petru.vipinal
vipinal	ls.alfni.vipinal
vipinal	Oana.secu[i]l.vipinal.Sec
vipinal	Oia.vipi.venu.vipinal.clan
vipinal	O.muria.vipinal
vipinal	pe.haprni.vipinal.larOal
vipinal	]rce.ls.vipinal
vipinal	vel.petruni.veluS.vipinal
vipinal	vel.tlapu.aO.vipinal.clan
vipinal	vl.ane.vl.vipinal
vipinal	vl.tite.caOa.vl.vipinal
vipinal	v.marcni.v.vipinal
vipinalc	larO.vete.arnOal.vipinalc
vipinalisa	aO.septle.lO.vipinalisa
vipinalisa	larO.cae.arnOal.vipinalisa
vipinanal	arnOunas.lr.lr.vipinanal.ravnOus.clan.ril.+xxvi+
vipinanas	eca.mutna.arnOal.vipinanas.SeOreSla
vipinanas	lar[].vipinanas.vel[O]ur.velOuru[s].+xi+.zilaXce
vipinanas	vipinan[a]s.SeOre.velOur[u]s.meclasial.OanXvilus.avils.cis.cealXs;Ig
vipinanas	vipinanas.vel.clante.ultnas.laOal.clan.avils.+xx+.tivrs.Sas
vipinanas	vipinanas.velOur.ril.+vi+
vipinanas	vipinanas.velOur.velOurus.avils.+xv+
vipinanei	vipinanei.ravnOu
vipinas	avle.vipinas
vipinas	avle.vipinas.caclu.artile.caile.vipinas
vipinas	avle.vipinas.venOica[u----]plsaXs
vipinas	venOicau[].plsaXs.avle.vipinas
vipinei	hastia.vipinei.verunia
vipinei	larOia.vipinei.capznal
vipinei	larOia.v[ipi]nei.capznalisa
vipinei	larOia.vipinei.sviania.veluS
vipinei	larOi.vipinei.leiXunia
vipinei	larOi.vipinei.leiXunia.leOial.Sec
vipinei	larti[a].vipinei.velOuriaS
vipine[i]	lart[i].vipine[i]
vipinei	lart[i].vipine[i]
vipinei	Oana.vipinei
vipinei	Oana.vipinei.her[
vipinei	Oana.vipinei.pumpusa
vipinei	Oana.vipinei.ranazunia.creicesa
vipinei	Oania.vipinei.tutnasa
vipinei	Oania.vipinei.venun[ia].larOal
vipinei	Oa.vipinei.aO.velXesa
vipinei	Oa.vipinei.leiXunia.h---neS
vipinei	Oa.vipinei.venunia.taFusla
vipinei	Oa.vipinei.venvn[i]a
vipinei	vipinei.remznasa
vipinei	vipinei.velXiteS
vipinei	vipinei.venunia.purnisa
vipinei	vipi]nei.venunia.vl
vipine	laOi.vipine.venunia
vipine	l.vipine.h
vipine	Oa.vipine.taFusa
vipine	vipine.ceicnasa
vipine	vipine.cestnasa
vipine	vipine.cumisa
vipinies	larO.vipinies.vipe
vipini	vipi[ni]
vipiOenes	].vipiOenes.arnOal.svalce.avil.+lxxii+
vipiOenes	]vipiOenes.ls
vipiOur	heva.vipiOur.cucrinaOur.cainal
vipisa	Oana.cupsnei.vipisa
vipisa	velia.velXiti.vipisa
vipiS	arnO.vipiS.SerturiS.puiac.mutainei
vipiS	arnO.vipiS.vercnaS
vipiS	aule.vipiS.larisal
vipiS	au.vipiS.se.vatinial.clan
vipiS	au.vipiS.se.vatinial.clan;Ig:ERR:[A=E]vEtinial
vipiS	fasti.petruni.vipiS
vipiS	hatrunia.l.vipiS.murinasa
vipiS	laris.vipiS.crusl[e]S
vipiS	larO.vipiS
vipiS	larO.vipiS.varnaS.etera
vipiS	larO.vipiS.vercna.setreS
vipiS	la.vi.vercna.vipiS.ve.calisnal
vipiS	l.vipiS.vetial.ls.veteS.papals
vipis	Oana.satnei.uelus.uipis;Ig:[ERR?U=V]
vipiS	Oana.velti.larOial.vipiS.varniS
vipiS	Oana.vipiS.alfaS.veteS;Ig:[f=b]alfaS
vipiS	Oansi.vipiS.lautni
vipiS	seOre.vipiS.la.helvinatial
vipiS	seOre.vipiS.vercnaS.calisnal
vipiS	uhtave.velXeini.larOiia.vipiS.caspreS
vipiS	veilia.maslnei.puia.laOial.vipiS.upelsiS
vipiS	veilia.vipiS.acriS
vipitenes	vipitenes.v.lr.[

Branje etruščanskih napisov je enostavno. Že kratek pogled v tabelo simbolov na koncu tega odstavka bi moral zadostovati. Za tiste, ki raje berejo navodila pa naj bo ta kratki opis spodaj. Najbolj pomembno se mi zdi vedeti, da veliko črko "O" lahko beremo na več načinov. Prva možnost je lahko grška črka "theta"="th", ki so jo Etruščani včasih brali kot "t" ali "s" ali pa kar kot naš "o". To zadnjo možnost branja po naše je dodal Matej Bor. Veliko črko "S" vedno čitamo kot naš "š". Veliko črko "X" lahko beremo kot mehkonebne "k, g, h", ali pa neben "č" ali grški "khi". Oglati oklepaji kot v "[ ], [...], [--a-]" običajno označujejo manjkajoče ali poškodovane črke. Osamljeni odprti oglati oklepaj "[" se lahko pojavi le na koncu napisa in pomeni, da od tam naprej manjka ves tekst. Osamljeni zaprti oglati oklepaj "]" se lahko pojavi le na začetku napisa in pomeni, da pred njim manjka ves tekst.

Simboli v etruščanskih napisih

Simbol	Razlaga
"O" (veliki o)	th, t, s, o
"X" (veliki x)	k, g, h, ch
"S" (veliki s)	sh, (š)
"]" (desni oklepaj)	manjkajoče ali poškodovane črke pred oklepajem
"[" (levi oklepaj)	manjkajoče ali poškodovane črke za oklepajem
" [ ] (oklepaja)"	manjkajoče ali poškodovane črke med oklepajema [ ]
" - " (minus)	ena manjkajoča črka
"x" (mali x)	ena manjkajoča črka
"." (pika)	razdelek med besedami
";" (podpičje)	konec napisa, običajno začetek komentarja
" " (praznina)	vsa prazna mesta ignoriramo

      Nastavi začetno kazalo (tu na levi)